Za strojni prevod spodnjega besedila kliknite tukaj.
Naša mesta po pandemiji COVID-19: Leipziška listina ni nič manj pomembna  

V tem intervjuju Juan Espadas (ES/PES) , župan Seville ter predsednik komisije ENVE in delovne skupine za zeleni dogovor na lokalni ravni v OR, odgovarja na štiri vprašanja o novi Leipziški listini , ki vsebuje nabor načel, na podlagi katerih naj bi evropska mesta dosegla večjo trajnost, boljšo odpornost in širšo vključenost. Mnenje OR o prenovitvi Leipziške listine je bilo sprejeto na plenarnem zasedanju oktobra 2020. Listina danes ni nič manj pomembna, zlasti za spodbujanje trajnosti v mestih po pandemiji COVID-19.

Pandemija COVID-19 je pokazala, da je treba razvijati mehko mobilnost oziroma novo organizacijo dela v mestih. Ta priporočila so skladna tudi s cilji Pariškega sporazuma in uresničevanjem ciljev Organizacije združenih narodov glede trajnostnega razvoja . Ali bi lahko dejali, da vaše mnenje o prenovitvi Leipziške listine o trajnostnih evropskih mestih orje ledino s predlogi novih razvojnih strategij za mesta v obdobju po pandemiji COVID-19 in v okviru načrta za okrevanje?

Tako Nemčija, ki je v drugi polovici leta 2020 predsedovala Svetu EU, kot Evropski odbor regij sta se z novo Leipziško listino ukvarjala že dolgo pred krizo zaradi COVID-19. Kot izvoljeni politiki moramo narediti vse, da bo ta zelo resna kriza postala priložnost za izboljšanje kakovosti življenja vseh naših državljanov. V zadnjih letih smo s ključnimi mednarodnimi sporazumi bistveno izboljšali naše skupne strategije za boj proti podnebnim spremembam – decembra 2020 je minilo pet let od podpisa Pariškega sporazuma. Nova Leipziška listina upošteva nove potrebe mestnih skupnosti v novi globalni paradigmi. Mesta so gonilo sprememb za bolj trajnostni in zdrav svet. Zdaj, ko smo se dogovorili o novem dolgoročnem proračunu EU in načrtu okrevanja po pandemiji COVID-19, je Leipziška listina še vedno enako pomembna za to, da bi naša mesta vstopila v novo obdobje trajnosti, odpornosti in vključenosti.

V mnenju vztrajate, da mora EU skleniti partnerstvo z evropskimi mesti, če želi doseči cilje iz evropskega zelenega dogovora. Ali menite, da so lokalne in regionalne oblasti dovolj vključene v izvajanje načrta okrevanja Next Generation EU? Ali bodo sredstva, ki bodo dodeljena regijam in mestom, da bi postala trajnostna, zadoščala za uresničitev zelenega in digitalnega prehoda v Evropi, pri katerem nihče ne bo zapostavljen?

Najprej se moramo zavedati, da imajo posamezne države članice EU različne upravne strukture, zato je precej težko natančno oceniti vključenost lokalnih in regionalnih oblasti v katero koli politično področje EU. Evropski odbor regij je brez dvoma forum, preko katerega so mesta in regije vključeni v oblikovanje politik EU, zlasti v načrt okrevanja Next Generation EU , s katerim naj bi premostili dramatične socialne in ekonomske posledice pandemije COVID-19. Ne smemo pozabiti, da so mesta tista, ki so najbližje državljanom in ki bodo morala izvesti večino ukrepov za okrevanje. Lokalne in regionalne oblasti morajo zato biti v središču priprave načrtov okrevanja in prednostnih naložb. Na začetku leta 2020 je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen predstavila njene prednostne naloge, pri čemer je evropski zeleni dogovor , novo strategijo EU za rast in podnebno nevtralnost do leta 2050, postavila na sam vrh seznama. Vse politike EU morajo biti skladne z načeli in cilji tega dogovora. Ne smemo se ozirati nazaj; prihodnost bo zelena ali pa je enostavno ne bo. Mesta so ključna za dosego tega cilja.

Pandemija COVID-19 je poleg tega opozorila na medsebojno odvisnost med mestnimi in podeželskimi območji, predvsem z vidika organizacije prehranskih sistemov. Kaj v mnenju OR predlagate za okrepitev sodelovanja med temi območji, da bi bolje uresničili cilje kohezijske politike, zelenega dogovora ali strategije „od vil do vilic“?

Če želimo, da mesta postanejo bolj trajnostna, moramo okrepiti sodelovanje med njimi in podeželjem. Pri tem je ključno sodelovanje na področju proizvodnje in potrošnje hrane. S spodbujanjem porabe živil, ki se proizvajajo v bližini mestnih območij, bomo ne le povečali trajnost naših prehranskih sistemov, temveč tudi izboljšali svoje zdravje. Po mojem mnenju moramo tudi opozarjati na pomen metropolitanskih regij, saj ne moremo razumeti delovanja mest, ne da bi upoštevali okoliška metropolitanska območja, ki si morajo kot celota skupaj prizadevati za učinkovitejšo rabo virov v mestih.

Evropska komisija si prizadeva za izvajanje svoje pobude, da bi spodbudila boljšo pripravo zakonodaje. Kaj predlagate na tem področju? Ali menite, da je potrebna reforma evropskega semestra, da bi bolje upoštevali regije in mesta, cilje kohezijske politike in izvajanje evropskega zelenega dogovora?

Najprej želim razjasniti, da boljša priprava zakonodaje ne pomeni deregulacije. Evropa mora biti dandanes dejansko učinkovitejša, kar se je jasno pokazalo med pandemijo koronavirusne bolezni. Ta cilj je mogoče uresničiti samo s tesnejšim sodelovanjem in usklajevanjem med različnimi ravnmi upravljanja, tj. evropsko, nacionalno, regionalno in lokalno. To je gotovo prvi korak v smeri boljše priprave zakonodaje! Na primer evropski semester, ki je evropski proces, v okviru katerega se vsako leto pripravijo posebna ekonomska priporočila za države članice EU, ne more biti še naprej zgolj birokratski postopek brez demokratičnega nadzora in brez povezave z evropskimi regijami. Zato v Evropskem odboru regij želimo, da bi bili regije in mesta formalno vključeni v pripravo teh priporočil. Pozivamo tudi, naj Evropski parlament dobi vse pristojnosti za uveljavljanje svoje vloge in izvajanje demokratičnega nadzora, kar se trenutno ne dogaja. Poleg tega se z vsebinskega vidika lahko vprašamo, zakaj priporočila glede javnih naložb, solidarnosti ali ciljev trajnostnega razvoja do pred kratkim niso bila vključena v posebne usmeritve evropskega semestra, zlasti ker je sedanja kriza pokazala, kako koristna bi bila. Ta pristop moramo spremeniti in se prilagoditi konkretnim potrebam naših državljanov in ozemelj ter nanje odgovoriti. Le tako bomo lahko uresničili evropski zeleni dogovor, ne da bi pri tem kogar koli prezrli.

Ozadje:

Leipziška listina o trajnostnih evropskih mestih je bila sprejeta leta 2007 med nemškim predsedovanjem Svetu EU. Pomagala je oblikovati zasnovo celostnega razvoja mest na ravni EU in je vplivala na pripravo pobud EU, kot je agenda za mesta .

Nova Leipziška listina je bila sprejeta na neformalnem srečanju ministrov za mestni in teritorialni razvoj 30. novembra 2020.

Prenovljena različica listine upošteva posledice pandemije na mesta in posledično možno povečanje teritorialnih razlik. Novo besedilo podpira načela celostnega in krajevnega pristopa k upravljanju na več ravneh.

Priznava tudi, da okoliška podeželska območja mestom prinašajo pomembne koristi. Nova različica izrecno priznava pomen spodbujanja digitalne kohezije v Evropi, tako za njene državljane kot njena ozemlja.

Nova Leipziška listina priznava veljavnost treh stebrov (boljša priprava zakonodaje, boljše financiranje in boljše znanje) agende EU za mesta, ki je bila opredeljena z Amsterdamskim paktom.

Nemško predsedstvo Sveta EU je v drugi polovici leta 2020 upoštevalo priporočilo OR, naj pripravi sklepe Sveta o Leipziški listini in agendi EU za mesta ter njeni povezavi s Teritorialno agendo EU. Sklepi so bili predloženi Svetu EU za okolje, ki jih je sprejel 17. decembra 2020.

Kontaktna oseba : pressecdr@cor.europa.eu