Evropski odbor regij je na julijskem plenarnem zasedanju skoraj soglasno sprejel mnenje, ki ga je pripravil Roby Biwer , z naslovom Okrepitev ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov . Poročevalec za mnenje OR poziva k uvedbi trdne sheme certificiranja in trdnega informacijskega sistema EU, ki bosta zagotavljala trajnostne gozdarske proizvode in pregledne dobavne verige iz držav, ki niso članice EU.
„Gozdovi so zelena pljuča našega planeta. Zanje moramo skrbeti tako, kot skrbimo za svoja. Naših ciljev glede podnebja in biotske raznovrstnosti ne bomo izpolnili, če ne bomo okrepili prizadevanj za zaščito in obnovo svetovnih gozdov. Komisijo pozivamo k ambicioznejšim ciljem, spodbujanje ni dovolj. Ker je pretežen del svetovnih pragozdov zunaj EU, moramo zagotoviti, da so dobavne verige za gozdarske proizvode iz tretjih držav, ki se uporabljajo v EU, trajnostne. Preprečevanje izgube gozdov ljudem in ekosistemom prinaša številne koristi. Med drugim prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti, zmanjšanju emisij z absorpcijo ogljika ter k zagotavljanju ekosistemskih storitev, ki lahko spodbudijo trajnostno rast. Mesta in regije bodo imeli ključno vlogo pri spodbujanju teh prizadevanj,“ je dejal Roby Biwer (LU/PES), član mestnega sveta Bettembourg (Luksemburg).
Poročevalec opozarja, kako uvoz naših podjetij, naša dejanja kot posameznikov in naše politične odločitve močno vplivajo na gozdove. Javna naročila so lahko pomemben način za spodbujanje zasebnega sektorja k sklepanju pogodb o dobavi bolj trajnostnih proizvodov. V ta namen bi lahko v okviru Direktive 2014/24/EU o javnem naročanju uvedli prepoved nakupa proizvodov, ki so nastali s krčenjem gozdov, kar bi imelo pozitiven učinek na promocijo proizvodov, ki ne povzročajo njihovega krčenja.
OR v mnenju poziva k usklajenosti politik, da bi prizadevanja, cilje in rezultate različnih politik EU združili v celoviti trajnostni strategiji. To vključuje evropski zeleni dogovor z dvema novima strategijama, tj. strategijo za biotsko raznovrstnost in strategijo „od vil do vilic“, novo skupno kmetijsko politiko in vse mednarodne zaveze EU, vključno z agendo za trajnostni razvoj do leta 2030, Pariškim sporazumom o podnebnih spremembah in trgovinsko politiko EU.
„Pri pogajanjih EU o trgovinskih sporazumih je treba okrepiti njihova poglavja o trajnostnem gospodarjenju z gozdovi in boju proti krčenju gozdov. Če naši partnerji ne bodo izpolnili svojih okoljskih in podnebnih zavez, moramo biti pripravljeni ukrepati! Dramatično krčenje Amazonskega pragozda v Braziliji kaže, da je bil trgovinski sporazum med EU in Mercosurjem v zvezi s tem doslej neuspešen,“ je dejal Roby Biwer.
Zaradi rasti prebivalstva in naraščajočega povpraševanja po hrani se gozdovi spreminjajo v kmetijska zemljišča, večji poudarek pa je na kmetijski produktivnosti. Gozdovi po svetu so ogroženi: med letoma 1990 in 2016 smo izgubili 1,3 milijona kvadratnih kilometrov gozdnih površin, kar pomeni, da vsako uro izgine za približno 800 nogometnih igrišč gozda.
OR v mnenju opozarja, da je treba okrepiti informacijske in izobraževalne dejavnosti, da se bodo potrošniki zavedali gospodarskega, družbenega in okoljskega vpliva svojih navad pri potrošnji hrane. Zato morajo lokalne oblasti spodbujati tudi bolj zdravo in etično prehrano ter poudarjati tako hranilne kot družbeno-gospodarske koristi uživanja hrane rastlinskega izvora, torej veliko sadja in zelenjave, ki potrjeno izhaja iz dobavnih verig, ki ne povzročajo krčenja gozdov.
V mnenju tudi poziva Komisijo, naj glede na pomen zaščite in obnove svetovnih gozdov razmisli o ustanovitvi evropske agencije za gozdarstvo.
Poleg sprejemanja mnenja je potekala tudi razprava na visoki ravni o evropskem zelenem dogovoru oziroma strategiji EU za rast, s katero bi do leta 2050 dosegli podnebno nevtralnost. OR je 15. junija ustanovil delovno skupino za zeleni dogovor na lokalni ravni . Sestavlja jo 13 izvoljenih lokalnih in regionalnih predstavnikov , njen cilj pa je ta dogovor pretvoriti v konkretne projekte in neposredno financiranje mest in regij, da bodo lahko v praksi poskrbeli za trajnostni prehod.
Več informacij:
Evropska unija ima skoraj 182 milijonov hektarov gozdov, ki pokrivajo 43 % njenega ozemlja, kar pomeni, da je ena od najbolj gozdnatih regij na svetu. Širjenje kmetijskih zemljišč je še naprej glavni razlog za krčenje in degradacijo gozdov ter z njima povezano izgubo biotske raznovrstnosti gozdov. Te in druge ugotovitve je mogoče najti v poročilu
Stanje svetovnih gozdov v letu 2020.
Po ocenah je na svetu od leta 1990 zaradi preusmeritve na druge rabe zemljišč izginilo 420 milijonov hektarov gozdov, četudi se je v zadnjih treh desetletjih stopnja krčenja gozdov zmanjšala. Med letoma 2015 in 2020 je stopnja krčenja gozdov po ocenah znašala 10 milijonov hektarjev letno, kar je manj kot 16 milijonov hektarov letno v 90. letih prejšnjega stoletja.
Pogovor z Robyjem Biwerjem lahko preberete tukaj .
Kontaktna oseba:
Wioletta Wojewodzka
Tel.: +32 (0)2 282 2289
Mobilni tel.: +32 (0)473 843 986
wioletta.wojewodzka@cor.europa.eu