Za strojni prevod spodnjega besedila kliknite tukaj.
Krepitev teritorialnega sodelovanja v Evropi: najboljša pot za našo skupno prihodnost  

Uvodnik Karla-Heinza Lambertza, predsednika Evropskega odbora regij (OR), in Francine Armengol, predsednice Balearskih otokov, članice OR in predsednice Evroregije Pireneji - Sredozemlje, pred 9. letnim srečanjem platforme za evropska združenja za teritorialno sodelovanje v Palmi na Majorki 27. septembra 2019.

Odprava ovir in spodbujanje teritorialnega sodelovanja med državami članicami sta bila sinonima za evropsko povezovanje in solidarnost. EU vse od svojega nastanka pred več kot 60 leti podpira ta prizadevanja z namero poglobitve teritorialne kohezije, odprave regionalnih neenakosti in odprtja enotnega trga. Kljub temu pa zaradi upravnih obremenitev, pomanjkanja naložb in nedavnih političnih situacij, kot je migracijska kriza, možnosti, ki jih ponuja teritorialno sodelovanje, še niso v celoti izkoriščene.

150 milijonov oseb, kar je 30 % celotnega prebivalstva EU, živi v regijah ob notranjih mejah, zato je sodelovanje na področjih, kot so trajnostni razvoj, promet, zdravstveno varstvo in kultura, ključnega pomena za celovitost enotnega trga in evropsko povezovanje. Zaščita, podpora in vlaganje v čezmejno sodelovanje ne koristijo le obmejnim skupnostim, temveč celotni Evropski uniji. Z uvedbo politik in programov, kot sta evropsko teritorialno sodelovanje in regionalni skladi EU (kohezijska politika), EU že 30 let podpira čezmejno sodelovanje.

Evroregije in evropska združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS), pri čemer dve ali več regij iz različnih držav članic EU sodeluje na področjih skupnega gospodarskega, socialnega, kulturnega in političnega pomena, imajo prav posebno vlogo pri vse večjem povezovanju v Evropi.

Evroregija Pireneji - Sredozemlje, ki je nastala oktobra 2004, podpira teritorialno sodelovanje med Katalonijo, Balearskimi otoki in Okcitanijo, pri čemer si prizadeva biti inovativna in trajnostna evroregija. Hkrati gre tudi za oživitev skupne politične in kulturne identitete. Evroregija je pomagala pri izvedbi projektov, kot je nagrajena bolnišnica Cerdanya na francosko-španski meji v katalonskih Pirenejih, ki je prva čezmejna bolnišnica v Evropi.

Državljani v čezmejnih regijah lahko sicer govorijo različne jezike in imajo drugačno kulturo, pri uresničevanju gospodarskega in družbenega razvoja pa se pogosto srečujejo s podobnimi ovirami. Zaradi razlik v pristojnostih, strukturah in zakonih je bilo sodelovanje med obmejnimi regijami pogosto onemogočeno. Evropska komisija meni, da bi popolna odprava čezmejnih bremen dejansko povečala BDP za 8 %, zato si prizadeva za zmanjšanje birokracije. Predlogi za uvedbo merila gostote prebivalstva na obmejnih območjih pri odločanju o dostopanju do sredstev pa bi lahko ovirali teritorialno sodelovanje.

EU razvija nov evropski čezmejni pravni mehanizem , ki bo omogočal dvema ali več lokalnim ali regionalnim skupnostim, da podpišejo sporazum in uvedejo čezmejno sodelovanje. To bi lahko spodbudilo projekte med obmejnimi območji, saj bi regijam omogočalo sprejemanje zakonodaje, podobne zakonodaji v sosednji državi članici. Vsekakor bi morala Evropski parlament in Evropska komisija v novi sestavi te in druge ukrepe v podporo regionalnemu, teritorialnemu, nadnacionalnemu in čezmejnemu sodelovanju obravnavati prednostno. Jasno je tudi, da mora uspešno čezmejno sodelovanje regijam omogočati načrtovanje programov in sprejemanje lastnih odločitev.

Za uspeh teritorialnega sodelovanja pa so poleg ustrezne politične volje in zmanjšanja upravnega bremena potrebne naložbe. V okviru sedanjega proračuna EU (2014–2020) bo skoraj 10 milijard EUR sredstev za kohezijsko politiko vloženih v sodelovanje med regijami, od tega je 6,8 milijarde EUR namenjenih čezmejnim regijam. Predlagano zmanjšanje z 2,75 % na 2,5 % kohezijskih sredstev, namenjenih teritorialnemu sodelovanju, bi spodkopalo prizadevanja za oblikovanje strategij gospodarskega razvoja in spodbujanje evropske solidarnosti.

Zdaj, ko bosta Evropski parlament in Komisija zaživela v novi sestavi, mora Evropska unija svoja prizadevanja usmeriti na izkazovanje evropske solidarnosti in krepitev povezovanja. Da bi se EU zoperstavila populizmu in se odzvala na nove izzive, kot so globalizacija, neenakosti, migracije in podnebne spremembe, moramo še naprej sodelovati in okrepiti teritorialno sodelovanje, da bodo naše regije postale gonilo trajnostne rasti, od katere bodo imeli korist vsi državljani povsod v Evropi.

Ozadje

Vsakoletno srečanje platforme za evropska združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) bo letos v Palmi na Majorki 27. septembra 2019. Organizira ga Evropski odbor regij skupaj z EZTS Evroregija Pireneji - Sredozemlje in vlado Balearskih otokov.