Akcijski načrt za kritične surovine , ki ga je Evropska komisija predstavila septembra 2020, je tema mnenja , o katerem bodo lokalni in regionalni voditelji razpravljali na plenarnem zasedanju Evropskega odbora regij (OR) 18. marca. Mnoge ključne evropske industrijske panoge, zlasti tiste, ki se ukvarjajo s tehnologijami, usmerjenimi v prihodnost, so močno odvisne od kritičnih surovin, ki se večinoma uvažajo iz držav, ki niso članice EU. V mnenju, ki ga je pripravila Isolde Ries (DE/PES), prva podpredsednica deželnega zbora Posarja, je poudarjeno, da je treba preprečevati preveliko odvisnost EU od neevropskih držav s spodbujanjem krožne rabe virov, izboljšanjem recikliranja in dobavnih verig ter razširitvijo pridobivanja kritičnih surovin v Evropski uniji. Poudarjeno je tudi, da morajo imeti lokalne in regionalne oblasti ključno vlogo pri zagotavljanju prihodnje oskrbe s kritičnimi surovinami.

Evropska komisija opredeljuje surovine kot kritične, če so bistvenega gospodarskega pomena ter jih ni mogoče zanesljivo in trajnostno pridobivati v Evropski uniji. V EU se v svetovnem merilu pridobi oziroma proizvede manj kot 5 % kritičnih surovin , medtem ko poraba kritičnih surovin v industriji EU znaša približno 20 % svetovne porabe. Varna in zanesljiva oskrba s kritičnimi surovinami je bistvenega pomena za ključne evropske industrijske panoge, kot so avtomobilska, jeklarska in zdravstvena, ki zaposlujejo milijone evropskih državljanov. EU je še posebej odvisna od uvoza kritičnih surovin, ki so ključni sestavni deli tehnologij, usmerjenih v prihodnost, kot so baterije ali obnovljivi viri energije, ki prispevajo k zelenemu prehodu v Evropi. Povpraševanje po teh virih se bo v prihodnjih desetletjih še naprej močno povečevalo.

Poročevalka Isolde Ries (DE/PES) , prva podpredsednica deželnega zbora Posarja, je dejala: „Sodobna gospodarstva z dolgimi vrednostnimi verigami ne morejo delovati brez zanesljive, konkurenčne in okolju prijazne oskrbe s surovinami. Z učinkovito rabo virov, trajnostnih proizvodov in inovacij moramo zaščititi dostop EU do kritičnih surovin. Varna in zanesljiva oskrba s kritičnimi surovinami, katerih javna naročila morajo biti tudi okoljsko in družbeno odgovornejša, ni bistvena zgolj za evropsko industrijo in milijone delovnih mest, ki so od nje odvisna, temveč tudi za uspešno izvajanje evropskega zelenega dogovora.“

V mnenju je poudarjeno, da morajo imeti lokalne in regionalne oblasti temeljno vlogo pri zagotavljanju prihodnje oskrbe s kritičnimi surovinami, saj so neposredno pristojne za odobritev in nadzor industrijskih projektov, ki vključujejo uporabo ali pridobivanje kritičnih surovin v EU. OR v mnenju poziva tudi k znatni okrepitvi zmogljivosti recikliranja v EU. Poleg tega bi moralo biti javno naročanje kritičnih surovin iz tretjih držav raznoliko, domače pridobivanje kritičnih surovin pa bi bilo treba politično in finančno podpirati, da bi zmanjšali odvisnost EU od uvoza iz držav, ki niso članice EU. To je zlasti pomembno za sedanje in nekdanje evropske rudarske regije, ki bi morale raziskati, ali pri njih obstajajo možnosti za pridobivanje surovin.

OR pozdravlja ustanovitev evropskega zavezništva za surovine , kamor se lahko vključijo vsi ustrezni deležniki, vključno z regijami, in ki ga je Evropska komisija napovedala skupaj z akcijskim načrtom.

Rezultati končnega glasovanja o mnenju bodo razglašeni na koncu plenarnega zasedanja 19. marca.

Ozadje:

Evropska komisija je septembra 2020 napovedala akcijski načrt za kritične surovine . Komisija vsaka tri leta objavi seznam kritičnih surovin v EU. Leta 2020 je bilo 30 surovin opredeljenih kot kritičnih, vključno z več surovinami, ki postajajo vse pomembnejše v energetskem sektorju, kot sta litij in kobalt. Leta 2011 je bilo opredeljenih kot kritičnih 14 surovin. Seznam in dodatne informacije o surovinah so na voljo tu . Evropska komisija je objavila tudi prognostično študijo o kritičnih surovinah za strateške tehnologije in sektorje v EU.

Evropska komisija je poleg akcijskega načrta ustanovila evropsko zavezništvo za surovine , katerega cilj je povezati industrijo, države članice, regije in civilno družbo, da bi zmanjšali odvisnost Evrope od nabave kritičnih surovin iz tretjih držav.

Intervju s poročevalko Isolde Ries najdete tu .

Kontaktna oseba:

Tobias Kolonko

Tel.: +32 (0) 2 282 2003

tobias.kolonko@ext.cor.europa.eu