Evropski odbor regij (OR) v mnenju, ki ga je pripravila predsednica regionalne skupščine Korzike, navaja, da so za otoke, podeželska območja ter čezmejne in gorske regije potrebni prilagojeni ukrepi, da bi ohranili njihovo privlačnost, odpravili neenakosti in tako uravnotežili njihove neugodne geografske razmere.

Regije, ki so stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, kot so regije z zelo nizko gostoto prebivalstva, otoki, čezmejne in gorske regije, podeželska območja in regije, ki se soočajo z industrijskim prehodom, pokrivajo veliko večino evropske kopenske površine. Gorska območja na primer se raztezajo na 29 % površine EU, na otokih pa živi več kot 20,5 milijona prebivalcev (4,6 % prebivalstva EU). Vsako od teh območij je zaradi svojih posebnosti še posebej krhko in izpostavljeno naraščajočim socialnim in gospodarskim razlikam, ki bi jim morala Evropska unija nameniti posebno pozornost, kot to zahtevajo njene ustanovne pogodbe.

Predsednik Evropskega odbora regij Vasco Alves Cordeiro je povedal: „Osmo kohezijsko poročilo je razkrilo, da se razlike v Evropi povečujejo, kar vpliva zlasti na območja, ki so stalno prizadeta zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer. Kohezijska politika ima ključno vlogo pri spodbujanju ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v Evropi, pri čemer nobeno območje ne sme biti zapostavljeno. Vse politike EU s teritorialno razsežnostjo morajo biti oblikovane ob upoštevanju načela neškodovanja.“

Marie-Antoinette Maupertuis (FR/EA), predsednica regionalne skupščine Korzike in poročevalka za mnenje, sprejeto na plenarnem zasedanju 1. decembra, je povedala: „Če Evropska unija ne bo dovolj upoštevala omejitev ozemelj, kot so otoki, gore in podeželska območja, ne bo spoštovala svoje ustanovne pogodbe. Zaradi geografskih razmer na teh območjih so stroški storitev, kot so prevoz, energija in digitalna povezljivost, višji, kar je treba upoštevati, da se ne bi še povečale razlike med regijami. Zato OR poziva, naj se pri oblikovanju različnih politik EU s teritorialno razsežnostjo, ki presegajo kohezijsko politiko, upoštevajo potrebe teh regij.“

Med razpravo je predsednik Odbora Evropskega parlamenta za regionalni razvoj Younous Omarjee dejal: „Člen 174 Pogodbe EU se nanaša na sam cilj kohezijske politike, tj. uresničevanje načela solidarnosti za doseganje enakosti med vsemi evropskimi ozemlji. Veliko je treba še storiti. Še naprej je treba spodbujati in utrjevati načela iz člena 174, kot to počne Evropski odbor regij, da bi ponovno razmislili o prihodnosti kohezijske politike.“

OR je opozoril, da sedanja prizadevanja Evropske unije za spodbujanje kohezije na celini, kot sta Teritorialna agenda 2030 in nova dolgoročna vizija za podeželska območja EU, morda ne bodo dovolj. Vse večji razkorak med podeželjem in mesti ter nazadovanje industrijskih območij sta še posebej zaskrbljujoča, saj to prispeva k politični polarizaciji – kot je navedeno v mnenju – in pri ljudeh krepi občutek, da se jim odrekajo demokratične pravice, ter povečuje njihovo pomanjkanje zaupanja v nacionalne institucije in institucije EU.

Lokalni voditelji zato pozivajo institucije EU, naj pri oblikovanju politik EU kot bistveni element upoštevajo ocene teritorialnega učinka, zlasti ko gre za politike na področju prometa, energije, enotnega trga in konkurence ter za izvajanje nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, ki so bili sprejeti za pospešitev okrevanja po pandemiji COVID-19. Po mnenju OR bi se s takim pristopom bolje spopadli z neenakostmi in spodbujali gospodarsko kohezijo v Evropi ob upoštevanju tako imenovanega načela neškodovanja koheziji, ki ga je nedavno predlagala Evropska komisija.

OR tudi spodbuja države članice, naj na regionalni ali lokalni ravni vzpostavijo enotne kontaktne točke za kohezijske sklade EU, da bi območjem z neugodnimi geografskimi in demografskimi razmerami, od katerih jih veliko trpi zaradi pomanjkanja delovne sile v javnem in zasebnem sektorju, olajšali razumevanje teh sredstev in dostop do njih.

Ozadje:

Poročevalka Marie-Antoinette Maupertuis je 30. novembra, dan pred sprejetjem mnenja na plenarnem zasedanju OR, svoje mnenje predstavila članom Odbora Evropskega parlamenta za regionalni razvoj. Videoposnetek seje je na voljo tukaj.

V skladu s členom 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije bi morala EU za zmanjšanje neskladja med stopnjami razvitosti različnih regij posebno pozornost nameniti podeželju, območjem, ki jih je prizadela industrijska tranzicija, in regijam, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, kot so najsevernejše regije z zelo nizko gostoto prebivalstva, ter otoškim, čezmejnim in gorskim regijam.

‎Evropska komisija je februarja objavila osmo kohezijsko poročilo. V njem so prikazani pozitivni in negativni trendi v regijah, mestih in na podeželju EU: manj razvite regije dohitevajo zaostanek, številne regije v prehodu pa so se znašle v razvojni pasti. Poročilo kaže, da se razlike povečujejo, zlasti znotraj držav članic, kar nesorazmerno vpliva na območja s strukturnimi geografskimi ovirami. OR je stališče o osmem kohezijskem poročilu sprejel oktobra.

OR je skupaj z vodilnimi evropskimi združenji mest in regij ustanovni partner zavezništva za kohezijo (#CohesionAlliance), katerega naloga je pokazati, da je kohezija temeljna vrednota Evropske unije ter eden glavnih ciljev vseh njenih politik in naložb. Več informacij je na voljo tukaj.

Kontaktni osebi:

Monica Tiberi, uradna govornica predsednika

Tel.: +32 479 51 74 43

monica.tiberi@cor.europa.eu

Matteo Miglietta

Tel.: +32 (0) 470 89 53 82

matteo.miglietta@cor.europa.eu