Za strojni prevod spodnjega besedila kliknite tukaj.
Predlogi regij za kohezijsko politiko EU 2021–2027, ‎ ki je bolje prilagojena potrebam državljanov  

Za zmanjšanje razlik in za več priložnosti za vse evropske državljane Evropski odbor regij (OR) poziva k enostavnejši in bolj prilagodljivi kohezijski politiki, ki se ne uporablja kot sankcija ali spodbuda za doseganje drugih ciljev, temveč zgolj za spodbujanje vključujočega trajnostnega razvoja. Lokalni in regionalni voditelji so na plenarnem zasedanju OR 5. decembra sprejeli štiri mnenja, v katerih predlagajo izboljšanja in spremembe zakonodajnih predlogov Evropske komisije za kohezijsko politiko v obdobju 2021–2027.

Kohezijska politika s proračunom v višini 365 milijard EUR do leta 2020 je in bo tudi v naslednjem desetletju ostala glavni instrument EU za spodbujanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, za vključevanje lokalnih akterjev v skupne strategije za rast ter za to, da bodo dejavnosti EU prepoznavne v vseh skupnostih. Lokalni voditelji so znova izrazili nasprotovanje 10-odstotnemu zmanjšanju sredstev, ki ga predlaga Komisija, in podali konkretne predloge za učinkovitejšo kohezijsko politiko.

„Z današnjimi predlogi želimo posodobiti, poenostaviti in izboljšati kohezijsko politiko ter pokazati, da so regije in mesta Evrope odločeni to politiko okrepiti, tako da bo pripravljena na prihodnost. Potrebujemo več prožnosti in deljeno upravljanje, da se bodo sredstva razdeljevala skupaj z vsemi ravnmi uprave in da bo EU izpolnila pričakovanja naših državljanov. To bo kohezijski politiki omogočilo obravnavati izzive, s katerimi se Evropa sooča ne le danes, temveč jih bo morala obravnavati tudi v prihodnje, “ je povedal predsednik Karl-Heinz Lambertz (BE/PES).

Komisarka EU za regionalno politiko Corina Crețu pa je dejala, da je „ Evropski odbor regij s svojimi cenjenimi prizadevanji za prihodnost kohezijske politike veliko prispeval k spodbujanju pogajanj. Podpiram konstruktiven pristop Odbora k predlogu Komisije, zlasti podporo močnemu načelu partnerstva, lokalnemu razvoju in partnerskim sporazumom v vseh državah članicah. Odbor je bil že od samega začetka razprave o prihodnosti Evropske unije eden najglasnejših zagovornikov kohezijske politike, kar dokazuje tudi njegov odločen prispevek k Zavezništvu za kohezijo. Prepričana sem, da bo naše dobro sodelovanje tudi v prihodnje rojevalo sadove in bo utrlo pot močni kohezijski politiki.“

Lokalni in regionalni voditelji so ocenili zakonodajne predloge za obdobje 2021–2027, ki jih je Evropska komisija predstavila maja, in podali stališče o tem, kako izboljšati splošne določbe, ki urejajo upravljanje glavnih skladov EU (uredba o skupnih določbah), tj. Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada in sredstev za teritorialno sodelovanje.

Uredba o skupnih določbah

Mnenje o tej temi, ki sta ga pripravila Catiuscia Marini (IT/PES), predsednica dežele Umbrija, in Michael Schneider (DE/EPP), državni sekretar in predstavnik zvezne dežele Saška - Anhalt pri zvezni vladi, navaja, da mora kohezijska politika postati enostavnejša in prožnejša, to pa je treba doseči tako, da se zmanjšajo upravna bremena za upravičence in upravitelje skladov. „Toda poenostavitev ne sme negativno vplivati na vključevanje regij, mest in lokalnih akterjev,“ opozarja poročevalka Marini in dodaja: „Načeli partnerstva in upravljanja na več ravneh morata ostati temelj in demokratična prednost glavnega naložbenega orodja Evrope.“ Zato je nujno dosledno izvajanje kodeksa ravnanja.

Poročevalec Schneider pa je dejal: „Jasno je, da so potrebne višje stopnje sofinanciranja za tri kategorije regij, da se poveča privlačnost kohezijske politike. Zato je treba Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja znova vključiti v uredbo o skupnih določbah, da se čim bolj izkoristijo sinergije z drugimi skladi.“

V mnenju je OR izrazil še naslednja stališča:

- nobena regija EU se ne bi smela soočiti z nesorazmernim zmanjšanjem sredstev po letu 2020. Varnostno mrežo, ki jo Komisija predlaga na nacionalni ravni za omejitev izgub v posameznih državah članicah, bi bilo treba vzpostaviti na regionalni ravni;

- sedanjo stopnjo sofinanciranja bi bilo treba ohraniti, pri čemer bi morala EU pokriti do 85 % projektnih stroškov v manj razvitih in najbolj oddaljenih regijah ter pri sofinanciranju v okviru Kohezijskega sklada in cilja evropskega teritorialnega sodelovanja. Stopnja sofinanciranja za regije v prehodu bi morala znašati 70 %, za bolj razvite regije pa 50 %;

- sedanje pravilo N+3, po katerem se financiranje EU umakne, če se načrtovani zneski dejansko ne porabijo v treh letih, je treba ohraniti. Predlog Komisije za skrajšanje tega roka na dve leti bi povzročil prekrivanje med zaključkom programskega obdobja 2014–2020 in prvim ciljem N+2 novega obdobja, upraviteljem skladov pa veliko upravno breme;

- makroekonomsko pogojenost, ki omogoča zamrznitev sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov v državah, katerih vlade ne izpolnjujejo zahtev finančne discipline EU, je treba v novi uredbi črtati, saj kaznuje lokalne oblasti zaradi odločitev, ki jih ne morejo nadzorovati, s tem pa v izvajanje naložbenih načrtov vnaša škodljivo negotovost.

Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in Kohezijski sklad

Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), trenutno najmočnejši enotni naložbeni sklad EU (s približno 200 milijardami EUR za obdobje 7 let), in Kohezijski sklad, namenjen državam z BDP na prebivalca, nižjim od 90 % povprečja EU, morata ostati še naprej osredotočena na ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo. V mnenju , ki ga je pripravil Michiel Rijsberman (NL/ALDE), regionalni minister pokrajine Flevoland, regije in mesta pozivajo k reviziji in omejitvi zmanjšanja proračuna Kohezijskega sklada za 46 %, ki ga predlaga Komisija, in k zagotovitvi stabilnega proračuna za ESRR (+1 %). „Za boljše izpolnjevanje potreb naših skupnosti mora tematska osredotočenost, ki pomeni, da so sredstva ESRR namenjena izbranim političnim ciljem, veljati na regionalni ravni in ne na nacionalni, kot predlaga Komisija,“ opozarja poročevalec Rijsberman in pojasnjuje: „Tematska osredotočenost na nacionalni ravni bi centralizirala mehanizme dodeljevanja virov in bi bila v nasprotju z lokalnim pristopom kohezijske politike.“

Po mnenju regij in mest EU:

- bi morala uredba o splošnih določbah in pravila o skladih zagotavljati dopolnjevanje med ESRR, EKSRP in ESS ter omogočati sinergije pri izvajanju celostnih teritorialnih naložb in pobud za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost;

- bi morali skladi postati okolju prijaznejši in regijam omogočati financiranje ukrepov za prilagajanje na podnebne spremembe, vključno s krepitvijo odpornosti na naravne nesreče;

- morajo države članice v skladu z načelom partnerstva odločati o vseh prenosih sredstev ESRR ali Kohezijskega sklada na druga orodja ali programe EU, v katera so vključeni lokalni in regionalne partnerji. Predlagani prenos 5 % sredstev ESRR ali Kohezijskega sklada na instrument InvestEU in dodatna dodelitev 5 % sredstev ESRR programom EU, ki jih neposredno upravlja Komisija, bi morala potekati v dogovoru z regijami in mesti ter izpolnjevati specifične lokalne potrebe;

- bi bilo treba okrepiti osredotočenost na trajnostni razvoj mest tako, da se v skladu s predlogom Komisije za ta cilj dodeli najmanj 6 % nacionalnih sredstev ESRR;

- bi morala biti sredstva ESRR namenjena soočenju s hudimi in stalnimi naravnimi ali demografskimi ovirami, skladi pa bi morali postati okolju prijaznejši in regijam omogočati financiranje ukrepov za prilagajanje na podnebne spremembe, vključno s krepitvijo odpornosti na naravne nesreče.

Evropski socialni sklad (ESS+)

OR je v mnenju , ki ga je pripravila Susana Díaz Pacheco (ES/PES), predsednica avtonomne skupnosti Andaluzija, pozdravil neposredno povezavo med ESS+, evropskim stebrom socialnih pravic in usklajevanjem makroekonomskih politik držav članic v okviru evropskega semestra kot način za okrepitev evropske socialne razsežnosti evropskega semestra in kohezijske politike. Regije in mesta si želijo, da bi socialna kohezija ostala eden od glavnih ciljev ESS, in pozivajo k okrepitvi njene povezave s priporočili za posamezne države, ki jih v okviru evropskega semestra pripravlja Komisija za boljše izvajanje te prednostne naloge. Potrebe državljanov morajo biti na prvem mestu.

Lokalni in regionalni voditelji v mnenju pozivajo k:

- dodelitvam ustreznih finančnih sredstev za izpolnjevanje dodatnih ciljev ESS+. Določitev novih nalog, ne da bi se povečale dodelitve sredstev, bi pomenila precejšnja zmanjšanja in omejen učinek;

- finančnemu povezovanju ESS+ z ESRR in Kohezijskim skladom. Ločitev, ki jo predlaga Komisija, bi lahko razdrla kohezijsko politiko in zaostrila negativne učinke ločitve ESRR, o kateri se je odločalo v preteklih letih;

- odprtju ESS+ za socialne inovacije, v skladu s predlogom Komisije. Pri tem je treba proaktivno krepiti zmožnosti ključnih akterjev za oblikovanje, izvajanje in ocenjevanje programov na tem področju;

- primernemu priznanju dela, ki ga opravljajo mesta in regije za socialno-ekonomsko vključevanje priseljencev, zlasti na območjih z zunanjimi mejami.

Evropsko teritorialno sodelovanje

V mnenju , ki ga je pripravila Marie-Antoinette Maupertuis (FR/EA), članica izvršnega sveta Korzike, je OR pozdravil odločitev, da se to temeljno politiko EU podpre s posebno uredbo. Vendar pa regije in mesta po besedah poročevalke Maupertuis zavračajo predlog Komisije o zmanjšanju proračuna za evropsko teritorialno sodelovanje za 1847 milijard EUR. OR je odločen, da bo sodeloval z Evropskim parlamentom in Svetom ter razveljavil predlog Komisije, da pomorsko čezmejno sodelovanje obravnava kot nadnacionalno sodelovanje, s čimer so kot upravičenke izključene mnoge regije.

Tudi predlog, ki daje prednost pri dodeljevanju proračunskih sredstev izključno tistim regijam, v katerih vsaj polovica prebivalstva prebiva manj kot 25 km od meje, je po mnenju OR arbitraren in ga zato zavrača. Predlog ne odraža realnosti večine čezmejnih regij. Ne strinja se tudi z zmanjšanjem stopnje sofinanciranja EU s 85 % na 70 %. OR pa podpira pobudo za medregionalne naložbe v inovacije in poziva, naj se vanjo vključijo tudi manj inovativne regije in območja z geografskimi in naravnimi ovirami, da se premosti vrzel v inovacijah v EU.

Kontaktna oseba:

Pierluigi Boda

Tel.: +32 (0)2 282 2461

pierluigi.boda@cor.europa.eu