Za strojni prevod spodnjega besedila kliknite tukaj.
Regije lahko vodijo novo industrijsko strategijo za bolj zeleno Evropo  

Jeannette Baljeu (NL/RE) , članica pokrajinskega sveta Južne Holandije, je v intervjuju odgovorila na šest vprašanj o vlogi lokalnih in regionalnih oblasti v novi evropski industrijski strategiji. Poudarila je, da je potrebna nova krajevna razsežnost, da bi lahko regije in mesta kot oblasti ki so najbližje državljanom in poslovnim ekosistemom, prevzela odgovornost za dvojni, zeleni in digitalni prehod njihovih industrij. Jeannette Baljeu je poročevalka za mnenje Nova industrijska strategija za Evropo , ki naj bi bilo sprejeto na plenarnem zasedanju od 12. do 14. oktobra .

Kakšna bi morala biti vloga lokalne in regionalne ravni v novi industrijski strategiji za Evropo?

Regije so sposobne in pripravljene dajati zgled, nova industrijska strategija EU pa bi morala poudariti njihovo vlogo in okrepiti lokalno razsežnost.

Industrijski ekosistemi so pogosto regionalnega značaja in so povezani z drugimi regionalnimi ekosistemi prek dobavnih verig ali mrež za izmenjavo znanja. Zato je pri industrijski strategiji EU potreben lokalni pristop, pri katerem igrajo pomembno vlogo regionalne in lokalne oblasti. Gre za raven upravljanja, ki je najbližja državljanom in industrijskim ekosistemom ter ima pomembne pristojnosti na različnih področjih politike. Regionalne in lokalne oblasti lahko mobilizirajo širok nabor instrumentov in tako omogočijo izvajanje celostne in ambiciozne industrijske strategije EU.

Kakšno vlogo ima lahko industrijska politika pri izvajanju zelenega dogovora? Kako je mogoče določiti okoljske standarde, ne da bi pri tem ogrozili konkurenčnost evropskih podjetij v primerjavi s podjetji iz tretjih držav?

Na doseganje podnebnih ciljev najbolj vplivajo energetsko intenzivne panoge. Tudi te želijo sodelovati pri doseganju ciljev, vendar menim, da potrebujemo časovne načrte z jasnimi, ambicioznimi in uresničljivimi cilji za zmanjšanje emisij CO 2 . Menim, da moramo podpreti naše sektorje, da bodo lahko prevzeli vodilno vlogo pri prehodu in se jim bodo pridružila tudi manjša podjetja. To bi lahko spodbudilo tudi našo konkurenčnost, saj bi se lahko osredotočili na kakovost proizvodov in storitev, namesto tega, da izbiramo cenejše alternative, ki prihajajo iz tretjih držav.

Ali je sočasnost zelenega dogovora in množičnega financiranja v okviru načrta za okrevanje izjemna priložnost za pospešitev procesa prehoda na zeleno gospodarstvo, ki odpira velike priložnosti za zelena, trajnostna podjetja in podjetnike?

Da, menim, da je to mogoče, če k tej finančni podpori pripnemo ustrezne pogoje. Države članice so trenutno odgovorne za pripravo nacionalnih načrtov in opredelitev podrobnosti. Regije bi morale biti enakovreden partner pri mizi ter imeti priložnost za razpravo o teh načrtih in doprinos k njim. Regije imajo znanje in izkušnje ter bi lahko z načrti povezale regionalne inovacijske strategije za pametno specializacijo (RIS3) in pokazale, kje so priložnosti za naložbe v okolju prijaznejše gospodarstvo.

Kakšne bi morale biti strategije pametne specializacije? Na katerih področjih mora evropska industrija postati bolj konkurenčna?

Regije imajo realistično sliko o gospodarskih razmerah. Poznajo svoje prednosti in slabosti, zato bi morale svoje regionalne inovacijske strategije za pametno specializacijo uporabiti kot orodje, ne le za spodbujanje svojega gospodarstva, temveč tudi kot podlago za sodelovanje z drugimi regijami. Ta proces lahko olajša ustvarjanje povezav med regionalnimi grozdi in dopolnilnimi kompetencami za vzpostavitev medregionalnih vrednostnih verig. Regije bi morale svoje regionalne inovacijske strategije uporabiti kot časovni načrt za krepitev svojih grozdov, ne le s podpiranjem regionalnih povezav, temveč tudi s povezavami z grozdi v drugih regijah, dejavnosti pa bi morale vključevati tudi orodje za medregionalne naložbe v inovacije. To bi lahko izboljšalo konkurenčnost Evrope, okrepilo dobavne verige in zmanjšalo našo odvisnost od svetovnih dobaviteljev.

Menim, da bi lahko EU bolj podprla države članice in regije pri tem, da bi postale bolj konkurenčne. To nujno ne pomeni več javnega financiranja, temveč tudi reformo politike konkurence, da bi naša industrija postala manj občutljiva ob primerih sovražnih prevzemov. Mednarodni vlagatelji, podprti z državno pomočjo, kupujejo mala in srednja podjetja, ki so ključna za naše regionalne ekosisteme, vendar so hkrati premajhna, da bi jih bilo mogoče opaziti na radarju za sovražne prevzeme, kot je navedeno v beli knjigi EU o tujih subvencijah . Izboljšanje enotnega trga bi lahko privedlo tudi do resnično enakih konkurenčnih pogojev, ki bi lahko povečali konkurenčnost naše industrije, da bi ta lahko konkurirala vodilnim na svetovnem trgu, kot so Google, Amazon in Alibaba. Regionalne inovacijske strategije za pametno specializacijo bi se lahko tudi bolj osredotočile tudi digitalizacijo.

Ali menite, da bi bilo treba zaradi zelo širokega in močnega učinka pandemije ponovno razmisliti o industrijski strategiji EU?

Pandemija COVID-19 je razkrila geopolitična tveganja tujih naložb in preveliko odvisnost od svetovnih dobavnih in vrednostnih verig. Industrijska strategija EU bi zato morala vključevati ukrepe za pomoč pri obvladovanju sedanje krize in za pripravo na prihodnje pandemije. To je potrebno za zagotovitev odpornosti evropske družbe in gospodarstva, na primer s pripravo alternativnih evropskih dobavnih verig za medicinsko opremo in zdravila. Na ta način bo lahko Evropa ohranila vodilno vlogo na področju tehnologije ter pridobila digitalno in tehnološko suverenost za preprečevanje sovražnih prevzemov strateških podjetij s strani akterjev zunaj EU. Vendar bo pri tem potrebna tudi reforma politike konkurence.

Med omejitvijo gibanja zaradi pandemije COVID-19 so bile motene dobavne verige. Po eni strani so bile meje zaprte in je bilo blago težko dostavljati v druge države, po drugi strani pa so države uvedle embargo na dobavo določenega blaga, zlasti medicinskih pripomočkov in zdravil. Ali večja odpornost podjetij (in regij) pomeni, da je treba pri globalizaciji storiti korak nazaj in domača podjetja pripeljati nazaj v domovino?

Razumljivo je, da so države in regije upoštevale interese svojih prebivalcev, kar pomeni, da so bile nekatere meje zaprte. Menim, da bi morala biti Evropa previdna v zvezi z negativnimi vidiki globalizacije. Vendar sem prepričana, da ne smemo pozabiti, da je medregionalno sodelovanje ključnega pomena za reševanje krize, kot je to na primer storila dežela Severno Porenje-Vestfalija, ki je ohranila odprto mejo z Nizozemsko in sprejela nizozemske bolnike s COVID-19. Odprte regionalne meje so ključnega pomena za zagotavljanje odpornosti evropske družbe in gospodarstva, zlasti ker morajo industrijski grozdi med seboj sodelovati na podlagi lokalnega pristopa.

Kontaktna oseba:

pressecdr@cor.europa.eu