Za strojni prevod spodnjega besedila kliknite tukaj.
Regionalni pregled socialnih kazalnikov: po novih raziskavah več kot 80 % regij dosega napredek, toda razlike med njimi ostajajo  
Predsednik OR Lambertz: „EU mora socialni napredek in regionalne naložbe uvrstiti med svoje najpomembnejše naloge.“

Merjenje socialnega napredka na regionalni ravni je ključnega pomena za zagotovitev, da bodo evropske, nacionalne in regionalne naložbe podpirale socialne cilje EU. Zato je Evropski odbor regij (OR) pripravil čisto prvi regionalni pregled socialnih kazalnikov , iz katerega je razvidno, da je večina regij EU med letoma 2014 in 2018 dosegla napredek, vendar tudi, da so regionalne razlike v EU precejšnje.

Evropska komisija od leta 2018 spremlja socialni napredek v državah članicah na podlagi pregleda socialnih kazalnikov , ki zajema 12 političnih področij, med drugimi brezposelnost, izobraževanje, otroško in zdravstveno varstvo ter digitalne spretnosti in znanja. OR, ki je skupščina predstavnikov lokalnih in regionalnih oblasti EU, je ob tem izrazil pomislek glede dejstva, da pregled Komisije zagotavlja samo podatke za nacionalno raven. Na podlagi podatkov Eurostata je zato pripravil regionalni pregled socialnih kazalnikov, s katerim želi meriti socialni napredek v regijah EU.

Regionalni pregled socialnih kazalnikov je pokazal, da je bil razvoj med letoma 2014 in 2018 na splošno pozitiven, saj je več kot 80 % regij zabeležilo napredek na socialnem področju. Obenem pa je razkril precejšnje razlike znotraj posameznih držav članic, na primer med severnimi in južnimi regijami Italije. To težnjo je potrdil tudi regionalni sistem inovacijskih kazalnikov , ki ga je na začetku letošnjega leta objavila Evropska komisija.

Karl-Heinz Lambertz , predsednik Evropskega odbora regij, je ob tem povedal:

„Uspeha Evrope ne smemo meriti le z gospodarskim napredkom, upoštevati moramo tudi napredek na socialnem področju. Če bomo razumeli stanje v naših regijah, bomo lahko pripravili politike in naložbe EU, ki bodo učinkovitejše pri odpravljanju regionalnih razlik in zagotavljanju, da nihče ne bo zapostavljen. Napredek je bil dosežen, toda današnje poročilo opozarja, da mora EU odpravljanje socialnih neenakosti in spodbujanje teritorialne kohezije uvrstiti med svoje najpomembnejše naloge. Ta raziskava je le začetek in Evropsko komisijo pozivamo, naj nadaljuje naša prizadevanja ter regionalno razsežnost vključi v svoje politike, tudi v svoj pregled socialnih kazalnikov. Regije in mesta so pripravljeni graditi trajnostno Evropo, vendar potrebujejo naložbe. Zato v okviru Pakta za stabilnost in rast potrebujemo prožnost, v naslednjem proračunu EU pa trdno kohezijsko politiko in Evropski socialni sklad.“

Glavne ugotovitve:

Razpoložljivi podatki Eurostata zajemajo 8 od 12 političnih področij, vključenih v pregled socialnih kazalnikov Evropske komisije na regionalni ravni ( NUTS 2 ), z nekaj prilagoditvami. Na tej podlagi je OR pripravil regionalni pregled socialnih kazalnikov, ki je omogočil naslednje ugotovitve:

Osebe, ki zgodaj opustijo izobraževanje in usposabljanje: najboljše rezultate dosega Praga. Stopnja zgodnjega šolskega osipa v EU se je s 13,9 % leta 2010 sicer zmanjšala na 10,6 % leta 2018, vendar podatki za posamezne regije opozarjajo na velike razlike med njimi: v Češki republiki je ta odstotek v povprečju 6,2 %, vendar se giblje med 2,7 % v Pragi in 17,1 % na severozahodu države. Podobno je v Španiji, kjer je nacionalno povprečje 21,5 %, v Baskiji 6,9 %, v mestu Melilla pa 29,5 %.

Razlike med spoloma: v nobeni regiji ni zaposlenih več žensk kot moških. Stopnja zaposlenosti žensk leta 2018 v nobeni regiji EU ni presegla stopnje zaposlenosti moških. Pri zmanjševanju razlik v zaposlenosti med spoloma so bile med letoma 2014 in 2018 najuspešnejše regije Övre Norrland na Švedskem (z 2,2 % leta 2014 na 0,5 % leta 2018, kar pomeni zmanjšanje za 77,27 %), Zgornja Normandija v Franciji (zmanjšanje za 63,83 %) ter Brandenburg v Nemčiji (zmanjšanje za 62,22 %).

Osebe, ki jih ogroža revščina ali socialna izključenost: ogromne razlike v Italiji. Čeprav ni točnih podatkov za vse regije EU, se je stanje na splošno izboljšalo, vendar razlike med regijami niso odpravljene: stopnja socialne izključenosti v pokrajini Bolzano je znašala 8,5 %, na Siciliji pa 52,1 %.

Mladi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET): povečanje v Združenem kraljestvu. Med regijami so precejšnje razlike; najnižji odstotek je bil ugotovljen v nizozemskih regijah (Utrecht 3,2 %). Najvišji je bil leta 2018 zabeležen v Francoski Gvajani (33,1 %), sledijo regije južne Italije (Sicilija 31,5 %). Odstotek mladih, ki niso zaposleni niti se ne izobražujejo ali usposabljajo, se je najbolj povečal predvsem v regijah Združenega kraljestva (npr. na severovzhodu Škotske, s 7,7 % na 12 %).

Stopnja zaposlenosti: na vrhu lestvice je Skandinavija. Razlike so ogromne (od 40,8 % v regiji Mayotte v Franciji do 85,7 % v Stockholmu na Švedskem). Regije južne Italije in čezmorske regije Francije imajo najnižje stopnje zaposlenosti, skandinavske regije pa najvišje. Stopnja zaposlenosti se je v zadnjih štirih letih najbolj povečala v španskih in madžarskih regijah.

Stopnja brezposelnosti: Grčija še vedno okreva po krizi. Razen manjšega števila izjem so vse evropske regije na tem področju v zadnjih štirih letih dosegle izboljšanje. Stopnja brezposelnosti se je najbolj znižala v regijah vzhodne Evrope in v državah, ki niso članice euroobmočja. V celinski Evropi je stopnja brezposelnosti najvišja v grških in španskih regijah (na čelu je Zahodna Makedonija s 27 %), najnižja pa v nemških in čeških regijah.

Dolgotrajna brezposelnost: velike regionalne razlike, stanje se je najbolj izboljšalo na Poljskem. Stopnje dolgotrajne brezposelnosti so izredno različne (najnižja je 0,3 %, najvišja pa 28,7 %). Najslabše rezultate na tem področju dosegajo regije Grčije, najboljše pa območja v Češki Republiki, na Poljskem in v Združenem kraljestvu. Stanje se je v zadnjih štirih letih najbolj izboljšalo na Poljskem.

Pričakovana življenjska doba ob rojstvu: vodijo španske in italijanske regije. To je edini kazalnik na področju zdravstvenega varstva, pri katerem so na voljo tudi regionalni podatki. Pričakovana življenjska doba je najvišja v španskih in italijanskih regijah (v Madridu znaša 85,1 leta), najnižja pa v bolgarskih (73,5 na severozahodu Bolgarije).

Poročilo razvršča 281 regij NUTS 2 v štiri kategorije in prikazuje njihov napredek v obdobju 2014–2018 (zajema 7 od zgoraj navedenih 8 kazalnikov, kazalnik „osebe, ki jih ogroža revščina ali socialna izključenost“ zaradi razdrobljenih podatkov ni upoštevan).

Regije, v katerih se je stanje močno izboljšalo: v teh regijah je bilo 7 kazalnikov v navedenem obdobju pozitivnih (38 regij, od tega 7 v Združenem kraljestvu, 5 v Italiji, 4 na Nizozemskem, po 3 v Nemčiji, na Poljskem in v Španiji).

Regije, v katerih se je stanje zmerno izboljšalo: od 5 do 6 kazalnikov je bilo pozitivnih (188 regij).

Regije, ki stagnirajo: od 3 do 4 kazalniki so bili pozitivni (47 regij).

Regije, v katerih se je stanje poslabšalo: v teh regijah sta bila pozitivna le 1 ali 2 kazalnika (5 regij, med njimi Akvitanija in Mayotte v Franciji, Gießen v Nemčiji ter severovzhodna Škotska v Združenem kraljestvu).

Kontaktna oseba:

Lauri Ouvinen

Tel. +32 22822063

lauri.ouvinen@cor.europa.eu