Za strojni prevod spodnjega besedila kliknite tukaj.
Evropska unija bo morala po krizi zaradi COVID-19 reformirati svoje ekonomsko upravljanje  

Mesta in regije pozivajo k pregledu ekonomskega upravljanja, da se pospešita zeleni in digitalni prehod, spodbudijo javne naložbe in okrepi demokratična legitimnost evropskega projekta

Lokalne in regionalne oblasti poudarjajo, da je za spodbuditev okrevanja in večjo odpornost po sedanji krizi zaradi COVID-19 potrebna proračunska prožnost. Dokler se gospodarske razmere v Evropi ne stabilizirajo, bi se morala še naprej uporabljati splošna odstopna klavzula iz Pakta za stabilnost in rast, ki je bila marca 2020 aktivirana prvič v zgodovini euroobmočja, ter začasni okvir za državno pomoč na ravni EU. K temu je Evropski odbor regij (OR) pozval v mnenju, ki ga je pripravil in danes na plenarnem zasedanju predstavil Elio di Rupo (BE/PES).

Evropski okvir za ekonomsko upravljanje pomembno vpliva na vse ravni upravljanja, zlasti na lokalne in regionalne oblasti, ki so odgovorne za skoraj tretjino javnofinančnih odhodkov in več kot polovico javnih naložb v Evropski uniji kot celoti, pri čemer so razlike med državami članicami velike. Ministrski predsednik Valonije Elio Di Rupo (BE/PES) v mnenju o pregledu ekonomskega upravljanja Evropske unije poudarja, da je treba pri tej reformi upoštevati večje potrebe po naložbah in javni porabi za prehod v ključnih sektorjih zdravstva, prehrane, prometa in energije. Evropska komisija ocenjuje, da so za dosego podnebnih in energetskih ciljev EU do leta 2030 potrebne dodatne naložbe v višini 260 milijard EUR letno (približno 1,7% BDP).

Kriza zaradi COVID-19 je povzročila ekonomski, socialni in proračunski cunami brez primere. Posledice pandemije so močno prizadele državljane v EU. Zato želimo, da se evropsko ekonomsko upravljanje pregleda in prilagodi razmeram v naših regijah in mestih. Ko bo pandemija pod nadzorom se ne bomo mogli vrniti v predhodno stanje ali nadaljevati, kot da se ni zgodilo nič, “ je poudaril poročevalec Elio Di Rupo.

Člani OR menijo, da je evropski okvir ekonomskega upravljanja delno razlog za močan padec javnih naložb, ki je sledil krizi euroobmočja, saj se v njem ne upošteva ustrezno razlika med tekočimi in investicijskimi odhodki. Skupne javne naložbe v EU so se v obdobju od 2009 do 2018 zmanjšale za 20 % BDP. Naložbe lokalnih in regionalnih oblasti so se v več državah članicah, ki jih je kriza najbolj prizadela, zmanjšale za skoraj 25 % oziroma za 40 % ali več.

Odbor vztrajno poziva, naj se javnofinančni odhodki držav članic ter lokalnih in regionalnih oblasti, namenjeni sofinanciranju strukturnih in investicijskih skladov, ne vključijo v izračun primanjkljaja, opredeljen v Paktu za stabilnost in rast. Ti odhodki so po naravi dejansko naložbe v splošnem evropskem interesu, katerih učinek vzvoda pri trajnostni rasti se je že pokazal.

Prvi Letni regionalni in lokalni barometer za vso EU, objavljen oktobra, svari: kriza vpliva na prihodke podnacionalnih oblasti in ustvarja nevaren „učinek škarij“ zaradi povečanja odhodkov in zmanjševanja prihodkov. Poleg tega so rezultati skupne raziskave OR in OECD pokazali, da je že julija 13 % podnacionalnih oblasti zaprosilo za dodatna finančna sredstva EU za prebroditev krize, 49 % pa jih je o tem razmišljalo.

Evropski odbor regij je o mnenju, ki ga je pripravil g. Di Rupo, razpravljal 8. decembra na svojem plenarnem zasedanju, ki je prvič v celoti potekalo na daljavo. Na njem je sodelovala tudi poslanka Evropskega parlamenta Margarida Marques . Rezultati glasovanja o amandmajih in končnem besedilu bodo zaradi poslovniških pravil znani šele ob zaključku plenarnega zasedanja 10. decembra.

Kontaktna oseba:

Matteo Miglietta

Tel.: +32 470 895 382

matteo.miglietta@cor.europa.eu