Za strojni prevod spodnjega besedila kliknite tukaj.
Usklajevanje gozdarstva in kmetijstva: ‎ potreben je nov sistem certificiranja za zaščito gozdov  

Roby Biwer (LU/PES) , član občinskega sveta Bettembourg, je v intervjuju odgovoril na šest vprašanj v zvezi z ukrepi EU za zaščito in obnovo gozdov po svetu. Poročevalec za mnenja OR „Okrepitev ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov“ v razmerah, ki jih je povzročila pandemija COVID-19, poziva k oblikovanju nove evropske sheme certificiranja in informacijskega sistema za potrjevanje proizvodov, ki ne povzročajo krčenja gozdov, ter kratkih in preglednih dobavnih verig. Mnenje bo predvidoma sprejeto na plenarnem zasedanju 1. in 2. julija .

Obsežno krčenje gozdov v Amazoniji je posledica svetovnega povpraševanja po mesu, saj se za potrebe svetovnih trgov mesa vsako leto poseka na tisoče hektarov gozda. Ali bomo amazonski pragozd dobesedno pojedli? Kako lahko na splošno zagotovimo, da proizvodnja živil (meso, kava, kakav in palmovo olje) ne bo škodovala gozdovom? Kakšna je vloga EU pri varovanju in obnavljanju svetovnih gozdov? Ali EU naredi dovolj?

Večina potrošnikov se sploh ne zaveda, da so meso, kava, kakav in palmovo olje med proizvodi, ki trenutno povzročajo močno krčenje gozdov na svetovni ravni. Če želimo trge usmeriti k bolj trajnostnim proizvodom, ki ne povzročajo krčenja gozdov, moramo delovati na dveh frontah. Najprej moramo okrepiti informacijske in izobraževalne ukrepe, da se bodo potrošniki zavedali gospodarskega, družbenega in okoljskega vpliva svojih navad pri potrošnji hrane. Vedenje potrošnikov lahko zagotovo oblikuje prehranske trge in pospeši proizvodnjo trajnostnih izdelkov, ki ne povzročajo krčenja gozdov. Zato moramo spodbujati tudi bolj zdravo in etično prehrano ter poudarjati tako hranilne kot socialno-ekonomske koristi uživanja hrane rastlinskega izvora, torej veliko sadja in zelenjave, ki potrjeno izhaja iz dobavnih verig, ki ne povzročajo krčenja gozdov. Naša naslednja naloga pa je evropska zaveza k oblikovanju in izvajanju nove sheme certificiranja, ki bo promovirala proizvode, ki ne povzročajo krčenja gozdov, in prispevala k spodbujanju v prihodnost usmerjene evropske vizije o gozdarstvu in proizvodnji hrane po vsem svetu.

Čeprav se krčenje gozdov v glavnem pojavlja v državah, ki niso članice EU, se gozdovi trenutno sekajo na številnih gorskih območjih v Evropi, na primer v Romuniji in na Slovaškem ter v nekaterih balkanskih državah. Zakaj prav tam? Kaj je mogoče storiti na lokalni in regionalni ravni za preprečevanje krčenja gozdov? Ali lahko navedete konkretne primere? Kaj je vaše sporočilo županom, regionalnim voditeljem ter lokalnim in regionalnim predstavnikom v Evropski uniji?

Ne morem komentirati razmer v posameznih državah, lahko pa na podlagi lastnih izkušenj povem, da je vedno ključnega pomena konstruktiven dialog med vsemi deležniki in upoštevanje njihovih interesov ter da smo lokalni in regionalni organi najprimernejši za vodenje tega dialoga. Zaščititi moramo gozdove in biotsko raznovrstnost, pri tem pa sodelovati s kmeti in lastniki gozdov, da bi našli ustrezne rešitve, ki jim bodo tudi dolgoročno koristile, med drugimi tudi s tistimi, ki želijo razvijati rekreacijsko uporabo gozdov na trajnosten način. V zvezi s tem mora biti jasno, da je treba mednarodne sporazume ter evropske in nacionalne zakone o varstvu gozdov spoštovati in izvajati, ter da imajo lokalne in regionalne oblasti pomembno vlogo pri reševanju sporov med različnimi interesi na lokalni in regionalni ravni.

Danes je zelo težko izslediti, od kod prihaja naša hrana, zlasti ko gre za izdelke, kot sta kakav in guma, saj je dobavna veriga dolga in nepregledna ter je vanjo vključenih veliko malih proizvajalcev. Kako bi lahko povečali preglednost dobavnih verig? Kako lahko zagotovimo, da podjetja delujejo na trajnosten način in da se v EU proizvajajo samo proizvodi iz trajnostnih virov in dobavnih verig, ki ne povzročajo krčenja gozdov? Ali obstoječi prostovoljni kodeksi ravnanja zadostujejo?

Da bi dobavne verige, ki jim je težko slediti, postale bolj pregledne in bi jih bilo enostavno spremljati, bi bilo treba vzpostaviti informacijski sistem (začenši z izkušnjami iz podatkovne zbirko znake EU za okolje), in sicer s pomočjo in tesnim sodelovanjem vseh deležnikov, ki bi sporočali svoja pričakovanja, izkušnje in pomisleke, na podlagi katerih bi lahko uvedli uporabne in izvedljive postopke. Informacijski sistem bi moral vključevati in spodbujati proizvode, ki ne povzročajo krčenja gozdov, in izvajati postopke za preverjanje točnosti zbranih informacij in ocen, da se izboljša zaupanje v pridobljene informacije. Obstajati bi morale tudi stroge zahteve glede sledljivosti porekla proizvodov ter trdnejši sistem spremljanja in izvrševanja, da se pripomore k preprečevanju goljufij in nepravilnega označevanja proizvodov.

Kako bi me prepričali, naj kupujem „trajnostno“ čokolado, ne pa najcenejše? Kakšna je vloga potrošnikov pri zagotavljanju trajnosti naših dobavnih verig in zlasti preprečevanju krčenja gozdov?

Glede na vse večje povpraševanje po ekološki hrani, ki je posledica večjega zanimanja potrošnikov za bio in okolju prijazne živilske proizvode, se tržni delež trajnostnih proizvodov, ki ne povzročajo krčenja gozdov, povečuje. Pravzaprav je kupovanje trajnostnih in okolju prijaznih izdelkov postalo trend, moda in popularna drža. Tako so ljudje pripravljeni plačati več za okolju prijazen proizvod, saj s tem pošiljajo sporočilo, ki ima družbeno vrednost in je deležno priznanja. Vloga državljanov pri vplivanju na trge je nedvomno bistvenega pomena.

Evropska komisija je 20. maja objavila strategijo od vil do vilic in strategijo o biotski raznovrstnosti. Obe sta osrednjega pomena za evropski zeleni dogovor. Kakšni so vaši prvi odzivi? Kaj si lahko obetamo? Kako pomembno je pogozdovanje za doseganje podnebne nevtralnosti v EU?

Med številnimi cilji zelenega dogovora so zasnova pravičnega, zdravega in okolju prijaznega prehranskega sistema, ohranjanje in obnavljanje ekosistemov in biotske raznovrstnosti ter cilj „nič onesnaževanja“ za okolje brez strupenih snovi. Za zaščito evropskih državljanov in ekosistemov mora biti EU učinkovitejša pri spremljanju, poročanju, preprečevanju in odpravljanju onesnaževanja zraka, vode in tal, povezanega s potrošniškimi proizvodi. Zato lahko sklenemo, da je pogozdovanje bistvenega pomena za doseganje podnebne nevtralnosti v EU. Evropa prehaja na nov način življenja in pošilja pomembno sporočilo celemu svetu, njen cilj pa je postati vodilna na področju novega gospodarstva, ki ni vezano na rabo virov.

Kriza zaradi COVID-19 je močno prizadela naše svetovne dobavne verige. Kaj se lahko iz krize naučimo?

To krizo je povzročila globalizacija, zaradi katere se je virus zelo hitro razširil. Danes bolje vemo, v kolikšni meri se dobavne verige, kot so tiste, povezane z industrijskimi obrati, tesno prepletajo in kako lahko sistem zlahka razpade, če se ta povezava prekine. Ponovno je treba razmisliti o tej medsebojni odvisnosti in povečati odpornost dobavnih verig v primeru svetovnih izzivov. Prav tako moramo ponovno preučiti pomembno vlogo krajših (in verjetno tudi lažje sledljivih) dobavnih verig ter potrebo po spremljanju odnosov z dobavitelji iz daljših verig in odnosov med njimi. Ob krizi zaradi COVID-19 tudi ugotavljamo, da se zaradi socialnih razlik manj pozornosti namenja okolju. Do tega pride, ker je pri socialnih skupinah z nizkimi dohodki v ospredje postavljeno človekovo preživetje, medtem ko varstvo okolja ostaja v ozadju.

Več informacij:

Evropska unija ima skoraj 182 milijonov hektarov gozdov, ki pokrivajo 43 % njenega ozemlja, kar pomeni, da je ena od najbolj gozdnatih regij na svetu. Gozdovi so, poleg tega da nudijo les in lesne izdelke, domovanje velikega dela evropske biotske raznovrstnosti ter prispevajo k našemu zdravju in dobremu počutju. Kot glavni ponor ogljika delujejo kot pomembna začasna rešitev za blažitev posledic podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ( Evropska komisija ).

Po ocenah je od leta 1990 zaradi preusmeritve na druge rabe zemljišč izginilo 420 milijonov hektarov gozdov, četudi se je v zadnjih treh desetletjih stopnja krčenja gozdov zmanjšala. Med letoma 2015 in 2020 je stopnja krčenja gozdov po ocenah znašala 10 milijonov hektarjev letno, kar je manj kot 16 milijonov hektarov letno v 90. letih prejšnjega stoletja. Širjenje kmetijskih zemljišč je še naprej glavni razlog za krčenje in degradacijo gozdov ter z njima povezano izgubo biotske raznovrstnosti gozdov. Te in druge ugotovitve je mogoče najti v poročilu Stanje svetovnih gozdov v letu 2020 .

Kontaktna oseba:

David Crous

Tel. +32 (0)470881037

david.crous@cor.europa.eu