V tem intervjuju član občinskega sveta Bettembourg Roby Biwer (LU/PES) odgovarja na pet vprašanj o pomenu biotske raznovrstnosti pri preprečevanju izbruha nove pandemije, boju proti podnebnim spremembam in prehodu na večjo trajnost v okviru evropskega načrta za okrevanje. Roby Biwer je poročevalec za mnenje Biotsko raznovrstna mesta in regije po letu 2020 , ki bo predvidoma sprejeto na naslednjem, oktobrskem plenarnem zasedanju. Mnenje predlaga prispevek lokalnih in regionalnih oblasti k strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 , ki jo je Evropska komisija predstavila 20. maja 2020. Poleg tega bo OR na 15. zasedanju konference pogodbenic Konvencije Združenih narodov o biološki raznovrstnosti ( UN CBD COP 15 ), ki bo med 17. in 30. majem 2021 v Kunmingu na Kitajskem, izpostavil pomembno vlogo, ki jo imajo lokalne in regionalne oblasti pri zaščiti biotske raznovrstnosti.

Pandemija COVID-19 je spremenila politične prioritete po vsem svetu. Kako je vplivala na vaše delo poročevalca za mnenje o biotski raznovrstnosti po letu 2020?

Pandemija COVID-19 je dejansko vplivala na pripravo mnenja o biotski raznovrstnosti. Zaradi nje se je povečala ozaveščenost o biotski raznovrstnosti ne le med strokovnjaki, ampak tudi med državljani. Zdaj razumejo, da so tovrstne naravne nesreče najpogosteje posledica dejstva, da človeštvo neprimerno in protinaravno uporablja biotsko raznovrstnost kot vir za izpolnjevanje lastnih sebičnih želja. Poleg tega se zdaj zavedajo, da so zdravi ekosistemi z neokrnjeno biotsko raznovrstnostjo jamstvo za zdravje in preživetje človeštva. Približno 80 % bolezni izvira iz prostoživečih živali, prenos z eksotičnih živali na ljudi pa postaja vse bolj verjeten. Zato je že za naše dobro bistvenega pomena, da ohranimo naravo in biotsko raznovrstnost. Naše zdravje je odvisno od tega ravnotežja.

Ali bo biotska raznovrstnost odigrala kakšno vlogo v obdobju po koronavirusni krizi in v evropskem načrtu za okrevanje?

Da, prav gotovo. V obdobju po koronavirusni krizi je treba v ospredje postaviti človeške vire in javne naložbe. Te politike bodo ustvarile številna zelena delovna mesta ter znatno okrepile naravno okolje in odpornost ekosistemov. Biotska raznovrstnost pomembno vpliva na blaginjo ljudi in številna druga področja. Obračanje trenda upada biotske raznovrstnosti mora postati osrednje načelo pri dodeljevanju sredstev v vseh večjih finančnih načrtih, kot je evropski načrt za okrevanje. Ne smemo več dopuščati ali celo subvencionirati dejavnosti, ki s poškodovanjem ali uničenjem dragocenih ekosistemov in njihovih funkcij ogrožajo naše zdravje, preskrbo s hrano in eksistenčno osnovo. To pomeni, da je treba zbrati zadostna sredstva za neposredno ali posredno spodbujanje ukrepov biotske raznovrstnosti na vseh ravneh upravljanja. Poleg tega je treba poenostaviti postopke, da se olajša dostop do financiranja, ter v politikah in gospodarskih dejavnostih v vseh sektorjih biotsko raznovrstnost opredeliti kot vrednoto, o kateri se ni mogoče pogajati. Zdi se, da se je ozaveščenost o pomenu ohranitve in obnove ekosistemov močno povečala ter da državljani vse bolj pričakujejo naložbe v biotsko raznovrstnost. Lokalne in regionalne oblasti so v najboljšem položaju za izvajanje teh politik in vključevanje državljanov.

Kako bi evropskemu komisarju za okolje Virginijusu Sinkevičiusu povzeli glavne elemente mnenja OR, ki ga pripravljate, v primerjavi s strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030?

Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, ki jo je objavila Evropska komisija, se mi zdi ambiciozna. Vendar je za reševanje svetovne krize biotske raznovrstnosti potrebno obsežnejše in hitrejše ukrepanje, zato potrebujemo ustrezna orodja in zadostna sredstva za obnovitev ekosistemov. Biotska raznovrstnost nikakor ne sme postati žrtev ekonomskih teorij „stare šole“, temveč bi morala biti gonila sila evropskega načrta za okrevanje. Komisija bi morala v celoti izkoristiti potencial ter edinstveni položaj lokalnih in regionalnih oblasti, da prispevajo k izvajanju nove strategije za biotsko raznovrstnost do leta 2030.

30. septembra bo v New Yorku potekal vrh Združenih narodov o biotski raznovrstnosti. To bo osrednji dogodek na svetovni ravni in priložnost, da se izrazi pripravljenost za sprejetje učinkovitega globalnega okvira za biotsko raznovrstnost po letu 2020 na 15. zasedanju konference pogodbenic Konvencije ZN o biološki raznovrstnosti. Katera bi morala biti po vašem mnenju glavna spoznanja pogodbenic?

Kljub temu, da se vse bolj priznava osrednja vloga podnacionalnih oblasti pri obračanju trenda upada biotske raznovrstnosti, v okvirih globalnega upravljanja še vedno ni formalnega priznanja in vertikalnega sodelovanja. Poleg tega morajo biti lokalne in podnacionalne oblasti vključene v vse faze in ravni upravljanja biotske raznovrstnosti, tako na svetovni kot na nacionalni ravni. To bi pomenilo:

1) da bi moral vsak nacionalni načrt po možnosti opredeljevati podnacionalni načrt za ravni upravljanja pod nacionalno ravnjo;

2) da bi bilo treba zagotoviti zadostna sredstva, pri čemer bi bilo treba podnacionalne oblasti vključiti v zbiranje in razdeljevanje sredstev;

3) da bi bilo treba podnacionalne oblasti vključiti v razvoj in uporabo mehanizmov spremljanja, ocenjevanja in zbiranja povratnih informacij;

4) da bi bilo treba na podlagi vertikalnega in horizontalnega sodelovanja zagotoviti dolgoročen pristop k upoštevanju pomena biotske raznovrstnosti v vseh politikah;

5) da bi morale imeti podnacionalne oblasti jasno vlogo pri usklajevanju načrtov za ohranjanje biotske raznovrstnosti s programi na drugih področjih (na primer na področju podnebja in ciljev trajnostnega razvoja);

6) da bi bilo treba okrepiti zavezništva in mreže, ki podpirajo podnacionalne oblasti.

Predstavljajte si, da se po sprejetju vašega mnenja oktobra vrnete domov in morate otrokom v šoli pojasniti, kaj ste počeli v Bruslju. Kaj bi jim povedali?

Dejal bi, da sem si prizadeval za to, da bi ljudje na pozicijah moči razumeli pomen okolja ter potrebo po zaščiti rastlin in živali. Vse to s ciljem, da bodo lahko oni ter njihovi otroci in vnuki na trajnosten način uživali v lepotah tega planeta. Rekel bi jim, da sem si prizadeval za ohranitev biotske raznovrstnosti in obnovo poškodovanih ekosistemov ter da „turbokapitalizem“ ni prava pot, saj ne zagotavlja jamstev glede neokrnjene narave in kakovosti življenja v prihodnosti.

Ozadje

Lanskoletna raziskava Eurobarometer 481/2019 je pokazala, da so državljani EU vse bolj zaskrbljeni zaradi stanja naravnega sveta. Velika večina Evropejcev (96 %) je bila mnenja, da smo dolžni skrbeti za naravo in da je to bistvenega pomena v boju proti podnebnim spremembam. Glede na nedavno oceno teritorialnega učinka bo okvir biotske raznovrstnosti za obdobje po letu 2020 zelo močno vplival na 61 % regij EU.

OR sodeluje s  svetovalnim odborom za podnacionalne vlade in biotsko raznovrstnost pri Konvenciji Združenih narodov o biološki raznovrstnosti ter drugimi ključnimi organizacijami in deležniki, kot sta ICLEI in Regions4 , da bi se na 15. zasedanju  konference pogodbenic Konvencije v letu 2021 slišal glas mest, regij in vseh drugih oblik podnacionalnih oblasti.

Kontaktna oseba:

pressecdr@cor.europa.eu