Ekološko kmetovanje s pozitivnim vplivom na okolje in podnebje v smislu izboljšane sekvestracije ogljika in zdravja tal, ohranjanja biotske raznovrstnosti in dobrobiti živali prispeva k ciljem evropskega zelenega dogovora ter ciljem strategije EU „od vil do vilic“ in strategije za biotsko raznovrstnost. Evropski odbor regij (OR) je 2. decembra sprejel mnenje o akcijskem načrtu EU za ekološko kmetovanje .

OR pozdravlja akcijski načrt EU za ekološko kmetovanje in odobrava njegov celovit pristop. Cilj akcijskega načrta je povečati pridelavo in porabo ekoloških proizvodov ter s tem zmanjšati uporabo gnojil, pesticidov in antimikrobičnih snovi. V okviru treh osi – povečanje porabe, rast pridelave in nadaljnje izboljšanje trajnostnosti sektorja – je predlaganih 23 ukrepov.

Poročevalec za mnenje Akcijski načrt EU za ekološko kmetovanje in župan Tolmina Uroš Brežan (SI/Zeleni) je povedal: „Nujno je treba povečati podporo ekološkemu kmetovanju, da bi dosegli cilj, da se do leta 2030 25 % kmetijskih površin nameni ekološkemu kmetovanju. Zagotoviti moramo, da bo naslednja skupna kmetijska politika prispevala k evropskemu zelenemu dogovoru ter ciljem strategije ,od vil do vilic‘ in strategije za biotsko raznovrstnost. Lokalne in regionalne oblasti imajo pomembno vlogo pri oblikovanju in razvoju ekoregij ter strukturiranju ekološkega sektorja. Zato bi morale biti prek mreže na regionalni ravni tesno vključene tako v izvajanje kot tudi ocenjevanje akcijskega načrta. Komisijo pozivamo, naj vzpostavi takšno mrežo.“

Lokalni voditelji so poudarili pomembno vlogo, ki jo imajo pri ozaveščanju na lokalni ravni, obveščanju potrošnikov o pozitivnem učinku ekološkega kmetovanja ter razvoju izobraževalnih programov za vrtce in šole. V mnenju je poudarjeno, da imajo lokalne in regionalne oblasti ključno vlogo tudi pri strukturiranju ekološkega sektorja z vidika pridelave, logistike in trgovine, saj omogočajo strukturirano sodelovanje med pridelovalci in potrošniki.

Lokalni voditelji so poudarili, da je treba za spodbuditev pridelave uporabiti vse politike na evropski in nacionalni ravni za povečanje porabe ekoloških proizvodov. Leta 2019 je bilo ekološkemu kmetovanju v EU namenjeno približno 8 % površin, medtem ko subvencije za ekološko kmetovanje predstavljajo le 1,5 % skupnega evropskega proračuna za kmetijstvo. Ekološkemu kmetovanju v sedanji skupni kmetijski politiki ni namenjeno dovolj sredstev, kar ni popolnoma v skladu s cilji akcijskega načrta za ekološko kmetovanje. V mnenju se priporoča, naj Komisija podrobno oceni nacionalne strateške načrte skupne kmetijske politike, ki so jih predložile države članice, da bi spremljala, ali bodo prispevali k doseganju cilja, da se do leta 2030 25 % kmetijskih površin nameni ekološkemu kmetovanju.

OR pozdravlja, da so ekoregije priznane kot uspešen instrument za razvoj podeželja. Ekoregija je geografsko območje, na katerem kmetje, prebivalci, lokalni organi, združenja, trgovska podjetja ter podjetja s področja turizma in kulture sklenejo dogovor o trajnostnem gospodarjenju z lokalnimi viri v skladu z načeli in metodami ekološke pridelave in porabe. Zato bi morale zlasti te regije prejemati podporo in imeti možnost, da izkoriščajo skupne storitve prek mreže, ki bi jo vzpostavila Evropska komisija.

Ozadje

• Načrt za ekološko kmetovanje : Ekološko kmetovanje bo imelo ključno vlogo pri oblikovanju trajnostnega prehranskega sistema v EU, saj proizvaja visokokakovostno hrano z majhnim vplivom na okolje. Trajnosten prehranski sistem je ključi element evropskega zelenega dogovora. Evropska komisija je v strategiji „od vil do vilic“ v okviru zelenega dogovora določila cilj, da bi se do leta 2030 na vsaj 25 % kmetijskih zemljiščih v EU izvajalo ekološko kmetovanje in da bi se znatno povišala raven ekološke akvakulture. Za dosego tega cilja in za pomoč ekološkemu sektorju, da v celoti izkoristi svoj potencial, je predložila akcijski načrt za ekološko pridelavo v EU.
• Strateški načrti skupne kmetijske politike: vprašanja in pričakovanja za kmetijstvo EU : Zakonodajni predlogi Evropske komisije za reformo skupne kmetijske politike so bili objavljeni junija 2018. Od takrat je na tem področju politike prišlo do številnih pomembnih sprememb. Med drugim so bili sprejeti evropski zeleni dogovor in z njim povezani pobudi, tj. strategija „od vil do vilic“ in strategija za biotsko raznovrstnost , ter dogovor o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027, skupaj z dodatno podporo v višini 7,5 milijarde EUR za razvoj podeželja iz pobude NextGenerationEU v okviru svežnja za okrevanje in odpornost.
• Kmetovanje brez fitofarmacevtskih sredstev
• Strategija „od vil do vilic“ : Evropska komisija je 20. maja 2020 sprejela sporočilo Strategija „od vil do vilic“ za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem.
• IFOAM Organics Europe : IFOAM Organics Europe je evropska krovna organizacija za ekološko hrano in kmetijstvo, ki zastopa ekološki sektor pri oblikovanju evropskih politik ter se zavzema za spremembe na področju hrane in kmetovanja. Njeno delo temelji na načelih ekološkega kmetijstva – zdravje, ekologija, pravičnost in skrb. Njenih skoraj 200 članov v 34 evropskih državah je dejavnih v celotni ekološki prehranski verigi.

Dnevni red plenarnega zasedanja

Spletni prenos: na spletišču OR

Kontaktna oseba:

Wioletta Wojewodzka

Tel. +32 473 843 986

wioletta.wojewodzka@cor.europa.eu