Za strojni prevod spodnjega besedila kliknite tukaj.
Srečanje evropskih lokalnih voditeljev s komisarko Creţu in predstavniki Višegrajske skupine v Varšavi: kohezijska politika je temelj, ki povezuje EU  

Na izzive, ki jih prinaša obdobje po brexitu, bi se bilo treba odzvati predvsem z večjimi naložbami za zmanjšanje vrzeli in spodbujanje regij in mest k ustvarjanju priložnosti za državljane. To je glavno sporočilo članov komisije COTER s srečanja 2. marca v Varšavi z evropsko komisarko za regionalno politiko Corino Crețu in ministri za razvoj iz Češke, Madžarske, Poljske, Slovaške ter iz Hrvaške, Bolgarije, Romunije in Slovenije.

Kohezijska politika, za katero je do leta 2020 namenjenih 454 milijard EUR, je najpomembnejši naložbeni instrument EU, ki podpira vključujočo in pametno rast v vseh evropskih regijah. Zmanjšuje razlike v razvoju in razširja inovacije, z vključevanjem institucij EU, nacionalnih vlad ter lokalnih in regionalnih oblasti pa pomaga povečevati konkurenčnost gospodarstev v EU.

Kljub temu se regije in mesta EU bojijo, da bi bil lahko v proračunu EU za obdobje po letu 2020, ki ga bo Evropska komisija predlagala do konca leta 2017, bistveni cilj ekonomske, socialne in teritorialne kohezije ogrožen, saj bo brexit vplival na razpoložljive vire, pa tudi zaradi poskusa, da bi centralizirali upravljanje odločitev EU o naložbah, nadomestili subvencije s posojili in preusmerili vire v druge prednostne naloge, kot so migracije, upravljanje zunanjih meja ali podpora strukturnim reformam.

Člani komisije COTER so o teh izzivih razpravljali 2. in 3. marca v Varšavi, sprejeli pa so tudi
osnutek mnenja o prihodnosti kohezijske politike po letu 2020 , ki ga je pripravil Michael Schneider , predsednik skupine EPP v OR in državni sekretar zvezne dežele Saška - Anhalt za evropske zadeve.

Ivan Žagar , vodja slovenske delegacije v Evropskem odboru regij: Kohezijsko politiko potrebujemo tudi po letu 2020, o čemer pričajo dosedanji rezultati in tudi potrebe. Načrtovanje kohezijske politike bi bilo treba usmeriti na teritorialni dialog z določeno mero fleksibilnosti glede na potrebe regij, ker so le te zelo različne v EU(tudi potrebe po investicijah v infrastrukturo). Pri tem bi bilo treba dosledno spoštovati partnerski dialog, ker EU potrebuje resnično vključevanje regionalnih in lokalnih akterjev, če želimo da bo evropska kohezijska politika uspešna.

Corina Crețu , evropska komisarka za regionalno politiko, je dejala: „ V zadnjih mesecih nam vse več državljanov sporoča, da se počutijo, kot da politikom in institucijam zanje ni mar in da so jih pustili na cedilu. Zato je čas, da jim jasno pokažemo, da Evropi ni vseeno zanje. Mar ni najboljši način ravno kohezijska politika? Njen cilj je, da nihče ne ostane zapostavljen in da izboljša vsakodnevno življenje vseh ljudi. Zato se moramo boriti zanjo in za njeno prihodnost, saj je to naša skupna prihodnost. Da, zavzemamo se za zaposlovanje in rast ob podpori kohezijske politike – vendar pa mora to veljati za vse ljudi in vse regije.

Srečanje je potekalo vzporedno z ministrskim srečanjem Višegrajske skupine ter štirih drugih držav, na katerem so ministri za gospodarski razvoj iz Češke, Madžarske, Poljske in Slovaške ter iz Hrvaške, Bolgarije, Romunije in Slovenije sprejeli
dokument , v katerem so opozorili na pomembno vlogo kohezijske politike za prihodnost EU.

Alenka Smerkolj , ministrica brez resorja, pristojna za razvoj, strateške projekte in kohezijo, je ob sre čanju izjavila: Kohezijska politika, ki s krepitvijo ekonomske, socialne in teritorialne kohezije predstavlja glavno naložbeno in razvojno politiko Evropske unije, tudi po letu 2020 potrebuje dolgoročno, strateško usmeritev in tudi stabilnost financiranja - na vseh ravneh. Težko si zamišljam EU brez kohezijske politike, saj le ta pomembno prispeva k rasti, ustvarjanju novih delovnih mest in socialni vključenosti v vseh državah članicah. Za nadaljnji razvoj in doseganje rezultatov je ključna komplementarnost med centraliziranimi in teritorialnimi instrumenti. V prihodnosti bo na ravni EU ključna razprava o ciljih in tematski osredotočenosti, kakor tudi o pomenu regij, mest in ostalih skupnosti v kohezijski politiki.

Na konferenci na visoki ravni, ki je bila organizirana 3. marca, so imeli strokovnjaki za kohezijsko politiko EU in njeni izvajalci priložnost izmenjati stališča o tem, kako to politiko poenostaviti, da bi bila učinkovitejša in da bi se lahko odzivala na dejanske potrebe lokalnih gospodarstev.

OR bo o osnutku mnenja razpravljal in ga sprejel na plenarnem zasedanju 10. maja.

Opomba za urednike

Kohezijska politika EU se izvaja v sedemletnem obdobju (2014–2020) prek petih evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladov ESI):

Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) – spodbuja uravnotežen razvoj v različnih regijah EU.

Evropski socialni sklad (ESS) – podpira programe zaposlovanja po Evropi in vlaga v človeški kapital Evrope: njene delavce, mlade in vse, ki iščejo zaposlitev.

Kohezijski sklad – financira prometne in okoljske projekte v državah, katerih bruto nacionalni dohodek (BND) na prebivalca ne dosega 90 % povprečja EU.‏ V obdobju 2014–2020 so to Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Češka, Estonija, Grčija, Madžarska, Latvija, Litva, Malta, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška in Slovenija.

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) – usmerjen je v reševanje posebnih izzivov, s katerimi se soočajo podeželska območja EU.

Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo – pomaga ribičem pri uporabi trajnostnih ribolovnih praks in obalnim skupnostim pri diverzifikaciji njihovega gospodarstva, s tem pa prispeva k boljši kakovosti življenja ob evropskih obalah.

Za obdobje 2014–2020 je bilo iz proračuna EU skupaj dodeljenih 454 milijard EUR, iz nacionalnih skladov pa še dodatnih 183 milijard EUR. Kohezijska politika v skupni vrednosti 638 milijard EUR je glavno naložbeno orodje EU, ki se upravlja v partnerstvu z Evropsko komisijo ter nacionalnimi vladami in regijami. Več informacij ter podatki o trendih v posameznih državah so na voljo na portalu odprtih podatkov o kohezijski politiki.

Kontakt:
Pierluigi Boda (IT, EN)
Tel: +32 2 282 2461
Mob. tel.: +32 473 85 17 43
pierluigi.boda@cor.europa.eu

Evropski odbor regij

Evropski odbor regij je skupščina predstavnikov lokalnih in regionalnih oblasti iz vseh 28 držav članic EU. Ustanovljen je bil leta 1994 po podpisu Maastrichtske pogodbe, da bi lokalne in regionalne oblasti vključili v postopek odločanja EU in jih seznanjali s politikami EU. Evropski parlament, Svet in Evropska komisija se z njim posvetujejo o političnih področjih, ki vplivajo na mesta in regije. Sestavlja ga 350 članov in 350 nadomestnih članov, ki so bodisi nosilci volilnega mandata bodisi politično odgovorni izvoljeni skupščini v svojih mestih in regijah. Tu so na voljo podrobnejše informacije o vaši nacionalni delegaciji.

Vaši osebni podatki se obdelujejo v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih EU. Pravico imate zahtevati podrobne informacije o svojih osebnih podatkih, popraviti morebitne netočne ali nepopolne osebne podatke in zaprositi, da se vaši podatki izbrišejo z našega poštnega seznama.

Vsa vprašanja glede obdelave vaših osebnih podatkov lahko pošljete na naslov PresseCdr@cor.europa.eu. E-pošto lahko pošljete tudi uradni osebi OR za varstvo podatkov na naslov data.protection@cor.europa.eu. V zvezi z obdelavo vaših osebnih podatkov se lahko tudi kadar koli obrnete na Evropskega nadzornika za varstvo podatkov (http://www.edps.europa.eu/EDPSWEB/).

Deli :