Predsednik Tzitzikostas: „Pandemija COVID-19 je pokazala, da mora biti Evropa bolje pripravljena, usklajena in opremljena ter mora regionalnim in lokalnim oblastem omogočiti neposreden dostop do sredstev EU.“
Lokalni in regionalni voditelji so podprli predlog Evropske komisije, da se EU namenijo dodatna sredstva v višini 2 milijard EUR za neposreden odziv na prihodnje krize. Člani Evropskega odbora regij so med razpravo z evropskim komisarjem za krizno upravljanje Janezom Lenarčičem o izkušnjah, pridobljenih pri spoprijemanju s pandemijo COVID-19, poleg tega pozvali k oblikovanju novih pravil, s katerimi bi imeli regije in mesta v kriznih časih neposreden dostop do podpore EU.
Člani Evropskega odbora regij – politične skupščine lokalnih in regionalnih voditeljev EU – so pozdravili prizadevanja Evropske komisije za odziv na pandemijo COVID-19. Podprli so nedavne predloge za okrepitev programa rescEU , ki je del mehanizma Unije na področju civilne zaščite in s katerim se EU zagotavljajo nujni viri, kot so letala in medicinska oprema, za pomoč skupnostim, ki jih je prizadela kriza.
Predsednik Odbora Apostolos Tzitzikostas je povedal: „Pandemija COVID-19 je pokazala, da mora biti EU bolje pripravljena, usklajena in opremljena. EU potrebuje okrepljene vire in pristojnosti, da bo lahko hitreje ukrepala v času krize. Predlog Evropske komisije, da se programu RescEU namenita dodatni 2 milijardi EUR, ni radodarnost, temveč nuja. To ne sme biti zgolj enkratna rezerva, marveč trajen sklad EU. Uvesti je treba tudi strukturne spremembe, da bi imele lokalne in regionalne oblasti, ki delujejo v prvih vrstah, neposreden dostop do sredstev EU in podpore, kadar nastopi kriza. Pripravljeni smo sodelovati z Evropsko komisijo pri krepitvi odpornosti v naših regijah, mestih in vaseh po vsej Evropi.“
Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič je na plenarnem zasedanju Odbora povedal: „Regionalni in lokalni akterji so v izrednih razmerah bistvenega pomena. Večinoma se prvi odzovejo in imajo ključno vlogo pri izvajanju preventivnih ukrepov. Sodelovanje med Komisijo in Evropskim odborom regij je zato nadvse pomembno. Zame kot komisarja za krizno upravljanje je pomembno slišati mnenje Evropskega odbora regij, ko predstavljamo nov zakonodajni predlog na področju civilne zaščite. Nova zakonodaja o civilni zaščiti v EU namreč vpliva na regionalno in lokalno raven, ki jo krize s tako daljnosežnimi posledicami najbolj prizadenejo, čemur smo priča tudi ob pandemiji COVID-19.“
Evropski odbor regij je marca vzpostavil spletno platformo za izmenjavo , prek katere se lahko lokalne in regionalne oblasti seznanjajo s primeri dobre prakse pri odzivanju na pandemijo COVID-19 ter ocenjujejo odziv EU. Predlagal je tudi uvedbo mehanizma EU za izredne zdravstvene razmere , ki bi mestom in regijam pomagal, da najamejo dodatno zdravstveno osebje, kupijo več medicinskih pripomočkov, podprejo storitve za intenzivno nego ter šolam in bolnišnicam zagotovijo sanitarne pripomočke in material, kar je bilo v veliki meri upoštevano v načrtih EU za okrevanje.
Med razpravo so člani Odbora predstavili primere lokalnih ukrepov in dobre prakse na podlagi izkušenj, ki so jih v boju proti sedanji pandemiji COVID-19 pridobili na terenu:
Jasna Gabrič (SL/Renew Europe) je povedala: „Širjenje virusa je imelo močno lokalno razsežnost in se ni ustavilo na državnih mejah. Lokalni voditelji so se na nevarnost, ki so ji bili izpostavljeni državljani zaradi COVID-19, odzvali veliko hitreje kot države članice. Pri reševanju težav, ki so se pojavljale, smo bili veliko bolj prožni. S takšnimi razmerami smo imeli malo izkušenj in še manj znanja o obnašanju virusa, zato pa smo imeli zaupanje naših državljanov in močan občutek odgovornosti. V drugem valu ne smemo dopustiti, da bi se solidarnost med državami članicami in prosto gibanje končala na nacionalnih mejah, tudi ko gre za prevoz nujne medicinske opreme. Evropa mora biti občutno bolj povezana pri odzivanju na COVID-19.“
Kontaktna oseba:
Marie-Pierre Jouglain
Mob. tel.: +32 (0) 473 524115
mariepierre.jouglain@cor.europa.eu