OR in nemška ministrica za okolje o tem, kako doseči zeleno, odporno in pravično okrevanje
Lokalni in regionalni voditelji so danes poudarili, da se mora Evropa iz krize zaradi COVID-19 resnično nekaj naučiti ter svojim mestom in regijam nameniti vodilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam in tako utreti pot zelenemu okrevanju. To je sporočilo razprave članov Evropskega odbora regij z nemško zvezno ministrico za okolje, varstvo narave in jedrsko varnost Svenjo Schulze. Poleg tega je Evropski odbor regij vse voditelje držav in vlad EU-27 pozval, naj si zastavijo ambicioznejše cilje in se ta teden dogovorijo o zmanjšanju emisij za vsaj 55 % do leta 2030 .
Voditelji 27 držav članic EU si bodo na zasedanju Evropskega sveta ta teden prizadevali doseči dogovor o novem cilju zmanjšanja emisij EU do leta 2030 . Evropska komisija predlaga, naj se do leta 2030 emisije toplogrednih plinov zmanjšajo za vsaj 55 % glede na ravni iz leta 1990, kar podpira tudi Evropski odbor regij. Med virtualno razpravo na plenarnem zasedanju Odbora so voditelji regij, mest in vasi EU poudarili, da kriza zaradi COVID-19 ne bi smela oslabiti zavezanosti EU glede reševanja podnebne krize in krize biotske raznovrstnosti z določitvijo novega, ambicioznejšega cilja za leto 2030. Uspešno izvajanje evropskega zelenega dogovora – nove strategije EU za rast – mora prerasti v konkretne projekte na lokalni ravni in temeljiti na decentraliziranem pristopu .
Predsednik Evropskega odbora regij in guverner grške regije Osrednja Makedonija Apostolos Tzitzikostas je dejal : „Naše gospodarstvo in podnebje sta na kritični točki: v Evropi potrebujemo uravnoteženo, pravično in zeleno okrevanje za vse regije, mesta in vasi. Države članice EU se morajo dogovoriti o zmanjšanju emisij ogljika za vsaj 55 % do leta 2030 ter brez odlašanja potrditi dolgoročni proračun in načrte EU za okrevanje. To je odločilnega pomena, če želimo uresničiti ogljično nevtralno Evropo do leta 2050 ter zagotoviti hiter prehod na bolj trajnostna gospodarstva, zaščititi delovna mesta in ustvariti nove priložnosti.“
Nemška zvezna ministrica Svenja Schulze je 8. decembra na plenarnem zasedanju OR dejala: „Tako kot v boju proti COVID-19 vemo, kaj je glavni dejavnik uspeha v okoljski in podnebni politiki: dobro sodelovanje med vsemi političnimi ravnmi – evropsko, nacionalno, regionalno in lokalno. Zeleni dogovor je strategija, ki bo Evropi dala nov gospodarski zagon, da bo tako postala odpornejša, konkurenčnejša in bolj prijetna za življenje. Bistveno je, da države članice kmalu dosežejo dogovor o večletnem finančnem okviru ter mehanizmu za okrevanje in odpornost, v katerem so za varstvo podnebja in biotsko raznovrstnost namenjena precejšnja sredstva.“
Župan Seville ter predsednik komisije ENVE OR in delovne skupine za zeleni dogovor na lokalni ravni Juan Espadas (ES/PES) je dejal: „Okrevanje po krizi zaradi COVID-19 je priložnost za trajnostno prenovo Evrope in pospešitev prepotrebnega ekološkega prehoda. Ne smemo izgubljati časa, pa naj gre za reševanje naših gospodarstev z močnim evropskim proračunom ali za izvajanje smelih podnebnih ukrepov. Načrt za uresničitev podnebnih ciljev do leta 2030 lahko ta teden postane eden glavnih dosežkov tega predsedstva. Mesta in regije so pripravljeni ukrepati.“
Kot dokaz zavezanosti nemške vlade k doslednemu vključevanju lokalne in regionalne ravni v podnebno politiko je sedanje predsedstvo Sveta, ki bo svoje šestmesečno predsedovanje zaključilo 31. decembra, OR zaprosilo za pripravo dveh mnenj. V prvem od teh mnenj OR ocenjuje možnosti previdnostnega prilagajanja podnebnim spremembam in Evropsko komisijo poziva, naj razvije novo prilagoditveno strategijo EU z jasnimi cilji in kazalniki ter v skladu z načeloma aktivne subsidiarnosti in sorazmernosti.
Poročevalec in nekdanji predsednik OR (2015–2017), sicer predsednik mestnega sveta Espooja Markku Markkula (FI/EPP) je povedal: „Politično vodstvo bi moralo podnebne spremembe obravnavati kot izredne razmere, s katerimi se moramo spopasti skupaj, in sicer z inovativnimi ukrepi za odpravo omejitev in ovir ter vključevanjem politik blažitve in prilagajanja. To pomeni, da si moramo zastaviti podnebne cilje, ki bodo veliko ambicioznejši od tistih, o katerih danes razpravlja EU, ter mestom in regijam zagotoviti orodja, potrebna za razvoj teritorialnih rešitev. Nobena politika prilagajanja ne bo delovala, če ne bo upoštevala potreb, stališč ter strokovnega znanja regij in mest.“
Drugo mnenje , ki obravnava vpliv podnebnih sprememb na regije in vsebuje prvo oceno zelenega dogovora, bo v sredo predstavil poročevalec Andries Gryffroy (BE/EA), poslanec flamskega parlamenta, ki je dejal: „Zeleni dogovor bo uspešen le, če bo podpiral pristop od spodaj navzgor. Pozivamo k tesnejšemu sodelovanju z Evropsko komisijo, da se zagotovi, da bodo v njegovem središču regije in mesta. Več regij in mest je sprejelo načrte za energetski prehod ali lokalne zelene dogovore, ki pa so redko upoštevani v nacionalnih načrtih in strategijah. Predlagamo, naj bodo podnacionalne ravni upravljanja celovito vključene v pripravo in izvajanje nacionalnih načrtov ter naj se jim omogoči večji in lažji dostop do financiranja. Pripravljeni smo sodelovati s Komisijo in njenim Skupnim raziskovalnim središčem pri vzpostavitvi evropskega regionalnega pregleda kazalnikov, da bi na regionalni ravni spremljali napredek pri izvajanju zakonodaje, politik in financiranja, ki so povezani s podnebjem in zelenim dogovorom.“
Ozadje
Voditelji 27 držav članic EU si bodo na zasedanju Evropskega sveta ta teden (10. in 11. decembra) prizadevali doseči dogovor o novem cilju zmanjšanja emisij EU do leta 2030. Tako bi EU svoj posodobljeni nacionalno določeni prispevek lahko predložila Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja še pred koncem leta 2020. Evropska komisija v načrtu za uresničitev podnebnih ciljev do leta 2030 predlaga, da se emisije toplogrednih plinov do leta 2030 zmanjšajo za vsaj 55 % glede na ravni iz leta 1990, kar podpira tudi Evropski odbor regij.
Kontaktna oseba:
Lauri Ouvinen
Tel.: +32 473536887
lauri.ouvinen@cor.europa.eu
David Crous
Tel.: +32 470 881 037
david.crous@cor.europa.eu