Za strojni prevod spodnjega besedila kliknite tukaj.
Lokalni voditelji EU pozivajo k prodornejši, prožnejši in ambicioznejši kohezijski politikikot temelju Evrope prihodnosti  

EU bo v okviru kohezijske politike med letoma 2014 in 2020 izvedla naložbe v višini 454 milijard EUR, da bi v partnerstvu z nacionalnimi in lokalnimi akterji zmanjšala razlike in spodbudila rast v vseh regijah. Regije in mesta so 11. maja sprejeli dokument, v katerem so navedli, da ta politika prinaša otipljive rezultate, zato bi jo bilo treba v prihodnje okrepiti. Z ustreznim financiranjem, večjo prožnostjo, poenostavljenimi postopki in boljšim povezovanjem z drugimi naložbenimi instrumenti EU lahko kohezijska politika evropskim gospodarstvom pomaga k hitrejšemu in bolj vključujočemu okrevanju, Uniji pa omogoči, da se sooči s perečimi izzivi, kot so migracije, podnebne spremembe ter odpornost lokalne in regionalne ravni.

S sprejetjem mnenja o prihodnosti kohezijske politike po letu 2020 , ki ga je pripravil Michael Schneider , državni sekretar zvezne dežele Saška-Anhalt ter predsednik politične skupine EPP v OR, je Evropski odbor regij postal prva institucija EU, ki je zavzela uradno stališče o tem, kako razvijati najpomembnejšo naložbeno politiko EU za 27 držav. Mnenje temelji na podatkih iz študij in posvetovanj, njegov namen pa je politično usmeriti prihodnje predloge glede proračuna EU po letu 2020.

Regionalni in lokalni voditelji EU pozivajo, naj se pri oblikovanju prihodnje kohezijske politike upošteva, da je bilo z več sto tisoč projekti, ki so se v zadnjem desetletju financirali iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, ustvarjenih mnogo delovnih mest, posodobljena je bila infrastruktura, podprl se je človeški kapital, kakovost življenja pa se je izboljšala.

Regije in mesta se vsekakor zavedajo, da lahko finančne posledice brexita oslabijo kohezijsko politiko. Poleg tega nanjo vplivajo politični pritiski za financiranje drugih prednostnih nalog, kot so obramba, varnost, nadzor na mejah ali investicijska orodja, s katerimi centralno upravljajo institucije EU. Odbor nasprotuje kakršni koli preusmeritvi sredstev in poziva, naj sedanji odstotek proračuna EU, namenjen kohezijski politiki, tudi po brexitu ostane nespremenjen.

„Migracije, varnost ali novi investicijski instrumenti so vse bolj v ospredju javnih razprav, toda kohezijske politike ne moremo potisniti ob rob ravno v trenutku, ko si prizadevamo odpraviti evroskepticizem in doseči večjo enotnost med našimi državljani. Kohezijska politika je najvidnejši evropski instrument solidarnosti in povezovanja med evropskimi skupnostmi. Pomaga nam bolj enakopravno porazdeliti koristi evropskega povezovanja med evropske državljane ter ohranjati našo enotnost v globaliziranem svetu,“ je po glasovanju plenarne skupščine dejal poročevalec Schneider.

Odbor – skupščina predstavnikov regionalnih in lokalnih oblasti Evrope – poziva druge institucije EU ter države članice, naj kohezijsko politiko obravnavajo kot participativno, demokratično in odprto platformo, ki lahko oživi evropski projekt, zmanjša vrzel med institucijami EU in državljani ter zagotovi, da bodo rezultati solidarnosti EU vidni v vsakem kotičku Unije.

Predsednik OR Markku Markkula je pripomnil: „Najboljši način za soočenje s populističnimi težnjami so dejanja. Samo z ustvarjanjem trajnostnih delovnih mest in rasti v vseh regijah in mestih Evrope lahko dokažemo, da je EU pomembna. Mnenje poročevalca Schneiderja kaže na našo odločenost, da mora biti kohezijska politika še naprej pomemben element prihodnosti Evrope. Kot institucija EU, ki jo sestavljajo regionalni in lokalni voditelji, spodbujamo trdno zavezništvo vseh, ki se zavzemajo za enostavnejšo in učinkovitejšo kohezijo – kohezijo, ki izboljšuje vsakdanje življenje vsakega državljana.“

Ta poziv je podprl tudi Günther H. Oettinger , komisar, pristojen za proračun, ki je na plenarnem zasedanju povedal: „Čeprav je zmanjšanje sredstev neizogibno in se mu po brexitu ne bomo mogli izogniti, se bom boril proti kakršnemu koli omejevanju sredstev za kohezijsko politiko. Bolj kot bomo opozarjali na njeno dodano vrednost za EU, bolj bo jasno, da razvijanje trajnostnega kohezijskega programa koristi vsakemu od nas.“

Za večjo učinkovitost kohezijske politike OR poziva EU, naj zmanjša zapletenost in togost postopkov, ki upočasnjujejo doseganje rezultatov. Če postopki ne bodo ustrezno poenostavljeni in prožnejši, lahko pretirani upravni stroški skupaj z vse večjo pravno in finančno negotovostjo ogrozijo učinke politike ter dodano vrednost za upravičence.

Predlogi Odbora

Ustrezno financiranje: zagotoviti je treba, da bo v naslednjem proračunu EU (večletni finančni okvir) za kohezijsko politiko na voljo enak odstotek sredstev kot v sedanjem obdobju (približno ena tretjina vseh sredstev). Glede ravnovesja med pobudami, ki se financirajo z nepovratnimi sredstvi, in tistimi, ki se financirajo s posojili, Odbor nasprotuje vsakršnemu obveznemu dodatnemu povečanju uporabe posojil v naslednjem programskem obdobju EU. O pravilni kombinaciji finančnih instrumentov in nepovratnih sredstev naj na licu mesta odločajo lokalne in regionalne oblasti.

Konsolidirana temeljna struktura: potrditi je treba sedanjo strukturo politike, ki zajema tri kategorije regij (najbolj razvite regije, regije v prehodu in manj razvite regije). Regionalni bruto domači proizvod (BDP) kot glavni kazalnik bi morala dopolnjevati usklajena in dosledna merila za trg dela in posebne izzive (socialne, okoljske, geografske, naravne in demografske).

Večja prožnost: zmanjšati je treba upravno breme pri načrtovanju in upravljanju evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Ohraniti je treba tematsko osredotočenost za večji učinek na lokalni ravni, vendar to ne sme izključevati finančne podpore za infrastrukturo na prednostnih področjih. Prihodnji investicijski programi bi morali biti prilagodljivi na podlagi poenostavljenih postopkov, da se omogoči odzivanje na krize in nepričakovane dogodke (kot so veliki tokovi beguncev ali naravne nesreče).

Poenostavitev: sedanji sistem izvajanja je pretirano urejen s pravili in preveč zapleten. Zahteve glede upravljanja in nadzornih sistemov so previsoke. Odbor zato poziva h koreniti poenostavitvi postopkov z novim pravnim okvirom, ki ga je treba predložiti precej pred začetkom novega programskega obdobja (najpozneje do sredine 2019). Izogniti se je treba kakršni koli uporabi novih standardov za nazaj, zahteve glede upravljanja in nadzorne sisteme pa je treba poenostaviti, tako da bodo organi upravljanja lahko izbirali med izvajanjem programov bodisi na podlagi nacionalnega prava ali prava EU.

Skupna strategija: OR poziva k izogibanju podvajanju in izboljšanju usklajevanja z razvojem novega skupnega strateškega okvira, ki bi zajemal vse politike in sklade EU, namenjene spodbujanju rasti, ki vplivajo na regionalni razvoj, vključno z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi, instrumentom za povezovanje Evrope, programoma LIFE in Obzorje 2020, Evropskim skladom za strateške naložbe ter instrumenti financiranja Evropske investicijske banke. Zlasti evropski strukturni in investicijski skladi ter Evropski sklad za strateške naložbe imajo različen pomen in namen, toda ker se dopolnjujejo, jih mora biti lažje povezovati, da se mobilizirajo javne in zasebne naložbe za dosego strateških ciljev.

Resnično partnerstvo: regije in mesta si želijo, da bi bil kodeks dobre prakse za partnerstvo vključen v pravno zavezujočo ureditev strukturnih in investicijskih skladov. Tako se zagotovita načrtovanje in uporaba skladov na podlagi resničnega sodelovanja med EU ter nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi oblastmi.

Boljše ekonomsko upravljanje: okrepiti je treba povezavo med evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi ter usklajevanjem ekonomskih politik držav članic v okviru evropskega semestra. Ustrezno pozornost je treba nameniti teritorialni razsežnosti nacionalnih reformnih programov in priporočil za posamezno državo. Odbor se hkrati zavzema za odpravo vsakršne pogojenosti, ki lahko ogrozi naložbene načrte mest in regij zaradi napak nacionalnih vlad.

Več informacij o tej temi:

Infografika o prihodnosti kohezijske politike

Študije OR o prihodnosti kohezijske politike

Ocene programskega obdobja 2007–2013

Portal odprtih podatkov o kohezijski politiki

Izjava predsednika Markkule o koheziji na zasedanju Sveta za splošne zadeve 25. aprila

Kontaktna oseba:
Pierluigi Boda
Tel.: +32 22822461
Mob. tel.: +32 473851743
pierluigi.boda@cor.europa.eu

Share: