Za strojni prevod spodnjega besedila kliknite tukaj.
Poziv k pripravi evropskega regionalnega pregleda kazalnikov za spremljanje podnebnih ukrepov mest in regij ter za oceno njihovega učinka  

Andries Gryffroy (BE/EA) v tem intervjuju odgovarja na pet vprašanj o učinkih podnebnih sprememb v mestih in regijah ter vlogi evropskega zelenega dogovora v boju proti globalnemu segrevanju ter prehodu na bolj trajnostno in odporno družbo. Poslanec flamskega parlamenta poziva k pripravi evropskega regionalnega pregleda kazalnikov, ki bi omogočal spremljanje podnebnih ukrepov mest in regij ter oceno njihovega učinka. To je eden od osrednjih predlogov iz njegovega mnenja Vpliv podnebnih sprememb na regije: ocena evropskega zelenega dogovora , ki bo predvidoma sprejet na decembrskem plenarnem zasedanju Evropskega odbora regij.

Kakšna je medsebojna povezava med podnebnimi spremembami in zelenim dogovorom?

EU s pobudo o evropskem zelenem dogovoru ponovno potrjuje svojo dolgoročno zavezanost doseganju podnebne nevtralnosti do leta 2050 ter predlaga strategijo za rast, katere cilj je ohraniti konkurenčnost EU, obenem pa okrepiti trajnostnost in izboljšati gospodarnost z viri. Evropski zeleni dogovor bi s spodbujanjem zelenih naložb lahko pomembno prispeval k doseganju naših podnebnih ciljev – a le če bo spodbujal uravnotežen in ciljno usmerjen pristop, pri katerem se upoštevajo različne gospodarske in socialne razmere v regijah in mestih, ter dal prednost stroškovno učinkovitim ukrepom in sektorjem, ki imajo večji potencial za ustvarjanje delovnih mest. Poleg tega mora za uspešen prehod na podnebno nevtralnost zeleni dogovor podpirati pristop od spodaj navzgor, pri čemer je treba v skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti prizadevanja pravično porazdeliti med območja EU in dopustiti potrebno prožnost, da se zagotovi stroškovna učinkovitost ukrepov.

Kateri so glavni izzivi lokalnih in regionalnih oblasti pri povezovanju okrevanja po pandemiji COVID-19 z dolgoročnim trajnostnim razvojem?

Kriza zaradi COVID-19 je ponazorila ranljivost naših družb in gospodarstev ter potrebo po izboljšanju njihove odpornosti. Lokalne in regionalne oblasti imajo vodilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam, saj sprejemajo odločne ukrepe za zmanjšanje emisij in tako postajajo odpornejše na posledice podnebnih sprememb. Hkrati kriza resno ogroža finance lokalnih in regionalnih oblasti, s tem pa tudi njihovo zmožnost zagotavljanja javnih storitev, ter omejuje fiskalni manevrski prostor za naložbe v inovativne in nizkoogljične tehnologije.

Zato morajo biti podnacionalne ravni upravljanja v celoti vključene v pripravo in izvajanje nacionalnih načrtov za okrevanje ter imeti lažji in neposreden dostop do finančnih sredstev. Poleg tega se je treba osredotočiti na pobude, ki bi dolgoročno lahko pripomogle k stroškovno učinkovitejšemu zmanjšanju emisij, kot so izboljšanje energijske učinkovitosti stavb (pobuda „val prenove“ ), trajnostna mobilnost, energija iz obnovljivih virov in krožno gospodarstvo.

Ali lahko pojasnite pionirski pristop, ki ga predlagate?

Pri pionirsko pristopu gre za model, pri katerem eno mesto prevzame vodilno vlogo na določenem področju, nato pa z izmenjavo znanja in dobrih praks v proces vključuje druga zainteresirana mesta in občine. Posamezna področja se lahko dodelijo na podlagi razpisov za projekte, nakar pionirsko mesto prejme finančna sredstva za izvajanje konkretnih projektov, pri čemer metode, izsledke in pridobljene izkušnje deli z drugimi mesti in občinami, vključenimi v mrežo. Potrebno znanje in priložnosti so na voljo. To znanje moramo le še deliti in ga dati na voljo drugim. V Evropskem odboru regij smo pred kratkim pripravili zemljevid dobre prakse , v katerem je že zbranih 200 projektov. Gre za del naše pobude „zeleni dogovor na lokalni ravni“ , katere cilj je predstavitev ukrepov na terenu, da se olajšata izmenjava znanja in posnemanje projektov po vsej EU.

Kaj predlagate, da bi sredstva EU dosegla podnacionalno raven?

EU bo na pravi poti k doseganju podnebnih ciljev, če se za odhodke za podnebne ukrepe zastavijo ambicioznejši cilji v naslednjem proračunu EU za obdobje 2021–2027 in novem instrumentu za okrevanje „Next Generation EU“, zlasti tako, da se 37 % sredstev tega instrumenta, vrednega 750 milijard evrov, nameni za uresničevanje ciljev zelenega dogovora. Vendar pri teh osrednjih instrumentih financiranja ne smemo prezreti danosti posameznih območij. Poskrbeti moramo, da bodo sredstva za mesta in regije prilagojena tako, da se zagotovi velik učinek na lokalno gospodarstvo.

Lokalne in regionalne oblasti so kljub omejenim virom prihodkov odgovorne za 65 % javnih naložb, povezanih s podnebjem in okoljem. Zato je bistveno, da imajo neposredni dostop do sredstev EU, ki jim bo omogočil izvajanje politik trajnostnega razvoja na terenu. Izkoristiti je treba priložnosti za sinergije med evropskimi strukturnimi skladi in instrumentom za okrevanje ter drugimi programi, kot je Obzorje Evropa, da bi razvili nove rešitve za boj proti podnebnim spremembam ter ustvarili odpornejše in bolj trajnostno lokalno gospodarstvo. Nacionalni energetski in podnebni načrti bi lahko postali temelj trajnostnega okrevanja, saj bi vzpostavili strukturirano povezavo med ukrepi, povezanimi s podnebjem in energijo, finančnimi potrebami in potencialom za okrevanje.

Vemo, da javna sredstva ne bodo zadostovala za zagotovitev pravočasnega podnebnega prehoda, zato moramo vzpostaviti trdna javno-zasebna partnerstva, razviti participativne pristope in opraviti ponoven razmislek o vrednostnih verigah. Pri tem ima pomembno vlogo Evropska investicijska banka (EIB), ki tesno sodeluje z regijami in mesti vseh velikosti pri zagotavljanju ciljno usmerjene pomoči in podpore pri njihovem prehodu na bolj trajnostne gospodarske modele. V Evropskem odboru regij smo pripravljeni sodelovati z Evropsko komisijo in EIB, da bi mestom in regijam približali možnosti financiranja ukrepov v okviru zelenega dogovora.

Zakaj je treba spremljati izvajanje zelenega dogovora? Ali obstoječi mehanizmi ustrezajo svojemu namenu?

Številne regionalne in lokalne oblasti že izvajajo podnebne in energetske načrte ter načrte za izboljšanje lokalne odpornosti. Vendar so njihovi ukrepi pogosto prezrti ter v širšem nacionalnem kontekstu nezabeleženi ali necenjeni.

Načrte in prispevke mest in regij je treba nenehno in strukturirano upoštevati v vseh fazah procesa. Obstaja že več sistemov za spremljanje, vendar med seboj niso dovolj usklajeni. Zato je treba cilje trajnostnega razvoja lokalizirati in v celoti izkoristiti obstoječe mehanizme, med drugim tiste, ki so bili razviti v okviru Konvencije županov. Še naprej si moramo prizadevati za stroškovno učinkovite pristope, sinergije in dopolnjevanje, hkrati pa izboljšati spremljanje lokalnih podatkov. Potrebni so mehanizmi in kazalniki za natančno oceno učinkov podnebnih sprememb na lokalni in regionalni ravni, pa tudi za presojo dosežkov mest in regij pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov ter njihovega prispevka v boju proti podnebnim spremembam. Ti kazalniki so potrebni, da bi imeli jasno predstavo o izhodišču posamezne regije v smislu njenega podnebnega prehoda ter da bi se tako bolje opredelile posebnosti in potrebe posameznega območja. V zvezi s tem predlagamo uvedbo evropskega regionalnega pregleda kazalnikov za dokumentiranje napredka pri izvajanju zelenega dogovora in načrtov za okrevanje na lokalni ravni. Pregled kazalnikov bi služil tudi kot orodje znanja, saj bi se uporabljal za prikaz raznolikosti potreb območij, opredelitev in posnemanje dobre prakse, vključno s pilotnimi ukrepi na lokalni in podnacionalni ravni, pripravljenimi za financiranje.

Ozadje

Evropska komisija in Evropski odbor regij (OR) sta 13. oktobra 2020 zavezala k novi fazi sodelovanja, da bi pospešila izvajanje zelenega dogovora v regijah in mestih Evrope. Izvršni podpredsednik Evropske komisije in komisar za evropski zeleni dogovor Frans Timmermans je med razpravo lokalne in regionalne oblasti pozval, naj na področjih, ki so v njihovi pristojnosti, prevzamejo odgovornost za zeleni dogovor in mu dajo svoj pečat. Sporočilo za javnost je na voljo tukaj .

Zeleni dogovor na lokalni ravni je nova pobuda Evropskega odbora regij, katere cilj je mesta in regije postaviti v središče evropskega zelenega dogovora in zagotoviti, da se bodo tako strategija EU za trajnostni razvoj kot tudi načrti za okrevanje po pandemiji COVID-19 pretvorili v neposredno financiranje za mesta in regije ter v konkretne projekte za vsako območje.

Pobuda „zeleni dogovor na lokalni ravni“ je zaživela 15. junija 2020 z vzpostavitvijo posebne delovne skupine, ki jo sestavlja 13 članov . Preberite sporočilo za javnost tukaj.

Na našem spletnem zemljevidu lahko najdete 200 primerov dobre prakse v zvezi z zelenim dogovorom.

Kontaktna oseba : pressecdr@cor.europa.eu