Lokalni voditelji opozarjajo na tveganje izgube razpoložljivih sredstev in pozivajo k pospešenemu izvajanju Sklada za pravični prehod.
Evropski odbor regij (OR) je s sklopom mnenj, sprejetih na plenarnem zasedanju, opozoril, da ima kohezijska politika bistveno vlogo pri zmanjševanju razlik med regijami EU, hkrati pa Uniji pomaga pri uresničevanju pravičnega prehoda, zmanjševanju odvisnosti od fosilnih goriv in doseganju večje energetske neodvisnosti. Sedanja vojna proti Ukrajini in energetska kriza sta še bolj poudarili potrebo po močni koheziji v Evropi, pandemija COVID-19 pa je pokazala, da so za zagotovitev digitalne kohezije med regijami potrebni nujni ukrepi na ravni EU ter na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.
Kohezijska politika je uspešno dokazala svojo prožnost in učinkovitost pri podpori v nepredvidenih krizah, kot sta pandemija COVID-19 in sedanja vojna proti Ukrajini. Vendar je bistveno, da ostane glavno naložbeno orodje EU za boj proti neenakostim v Evropi in vse večjemu digitalnemu razkoraku s stabilnimi in predvidljivimi večletnimi naložbenimi načrti. To dolgoročno strateško vlogo kohezijske politike bi bilo treba ohraniti, da bi lahko prispevala k večji solidarnosti v EU. Zato OR podpira tudi dosledno upoštevanje načela „neškodovanja koheziji“, ki je v skladu z njegovo pobudo „kohezija, naša temeljna vrednota“, in poziva Evropsko komisijo, naj pri opredelitvi tega načela tesno sodeluje z njim. To so glavna sporočila lokalnih in regionalnih voditeljev na oktobrskem plenarnem zasedanju OR, ki je potekalo med 20. evropskim tednom regij in mest.
Člani OR so poudarili edinstven pristop kohezijske politike, ki temelji na analizi teritorialnih potreb na regionalni in lokalni ravni ter na popolnoma participativnem in demokratičnem procesu. Nasprotno pa so bili nacionalni načrti za okrevanje, ki jih podpira mehanizem za okrevanje in odpornost, večinoma zasnovani brez sodelovanja regij, kot je poudarjeno v letnem poročilu EU o stanju v regijah in mestih, ki ga je OR objavil 11. oktobra. Lokalni in regionalni voditelji so poleg tega posvarili pred tveganjem prekrivanja ali učinka izrivanja, saj ni pravega mehanizma za usklajevanje in povezovanje med mehanizmom za okrevanje in odpornost in kohezijsko politiko.
Poleg tega OR poziva institucije EU, naj zagotovijo popolno digitalno kohezijo v Evropi, da bi odpravili neenakosti med regijami. Opozarja, da bi lahko vse večji digitalni razkorak povečal socialne in teritorialne neenakosti, saj vpliva na storitve, ki se zagotavljajo na lokalni ravni, kot je dostop do storitev e-zdravja in izobraževalnih virov, ali pa številnim državljanom preprečil dostop do temeljnih storitev, tj. do brezgotovinskih plačil ali elektronskega glasovanja. Večja digitalna kohezija bi bila tudi sredstvo za zaustavitev demografskega upada na oddaljenih, podeželskih in gorskih območjih.
Za preprečitev naraščajočih neenakosti med skupnostmi bo ključnega pomena tudi uspešna izvedba pravičnega okoljskega prehoda v vseh regijah v Evropi. Zaradi ofenzivne vojne, ki jo je Rusija začela februarja 2022, je pravični prehod še težji in hkrati nujnejši, zato bi bilo treba pospešiti načrtovanje programa Sklada za pravični prehod v višini 19,3 milijarde EUR, da bi pravočasno mobilizirali finančna sredstva. Lokalni voditelji so opozorili, da so bila sredstva za mehanizem za okrevanje in odpornost na voljo že v enem letu, medtem ko so Evropska komisija in države članice za vzpostavitev Sklada za pravični prehod potrebovale skoraj tri leta. Če se njegov program ne bo začel izvajati v letu 2022, obstaja tveganje, da bo celotna letna dodelitev v višini 25 % razpoložljivih sredstev izgubljena.
Nathalie Sarrabezolles (FR/PES), poročevalka za 8. kohezijsko poročilo, je dejala: „Danes potrebujemo kohezijsko politiko bolj kot kdaj koli prej, verjetno tudi zato, da bi ublažili posledice kriz, ki jih doživljamo, predvsem pa, da bi zmanjšali neenakosti na naši celini. Iz kohezijskega poročila je razvidno, da nekatere regije zaostajajo v razvoju. Zavzemati se moramo za rešitve, usmerjene v prihodnost, da bi ponovno zagnali proces konvergence v Evropi.“
Gaetano Armao (IT/EPP), poročevalec za mnenje o digitalni koheziji, je dejal: „Digitalno kohezijo je treba vključiti kot pomembno dodatno razsežnost tradicionalnega pojma ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, opredeljene v Pogodbi EU. To je bistvenega pomena, saj imajo lahko državljani, ki jim je zagotovljena povezljivost in so opremljeni z digitalnimi spretnostmi in znanji, veliko vrednost za svoje skupnosti. Digitalni razkorak ni uradno priznan kot grožnja koheziji EU. Potrebna je javna razprava o tem, kako odpraviti razlike v inovacijah in digitalni razkorak, ki bi morala biti osredotočena na jasno razumevanje zasnove digitalne kohezije. To zahteva priznanje ključnega pomena tehnologije v našem življenju in vključitev kohezijskih ciljev (določenih v Pogodbi EU) v digitalne pravice, načela in politike Unije.“
Sari Rautio (FI/EPP), poročevalka za mnenje o pravičnem in trajnostnem prehodu v premogovno in energetsko intenzivnih regijah, je dejala: „Zaradi vojne v Evropi je pravični prehod postal še nujnejši. Menim, da je treba pri tem odločilnem prehodu na nizkoogljično družbo pozornost nameniti različnim potrebam državljanov z ustvarjanjem novih delovnih mest ter razvojem znanj in spretnosti. Energetski sektor, industrijske panoge, predelovalni sektor ter mala in srednja podjetja se spopadajo s težavami, zato je pomembno podpreti ambicije industrije, da bi postala ogljično nevtralna. Sklad za pravični prehod lahko prispeva k doseganju tega cilja. Iskanje najučinkovitejših sredstev bo uspešno le, če bodo regije in mesta dejansko vključeni v vse faze načrtovanja in izvajanja. Najprej pa je treba mehanizem spraviti v pogon.“
Ozadje:
Osmo kohezijsko poročilo je Evropska komisija objavila 9. februarja. V njem so prikazani pozitivni in negativni trendi v regijah, mestih in na podeželju EU: manj razvite regije dohitevajo zaostanek, številne regije v prehodu pa so se znašle v razvojni pasti. Vsem tem regijam bo zaradi vse večjega inovacijskega razkoraka vse težje dohitevati zaostanek. Evropski parlament je stališče o osmem kohezijskem poročilu sprejel pred nekaj tedni.
V okviru evropskega zelenega dogovora je bil vzpostavljen mehanizem za pravični prehod za pomoč regijam, ki jih bo prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo najbolj prizadel. Mehanizem vključuje Sklad za pravični prehod, iz katerega bo v obdobju 2021–2027 v te regije vloženih približno 19 milijard EUR. Podatki o dodeljenih sredstvih iz Sklada za pravični prehod posameznim državam članicam so na voljo tukaj.
OR je skupaj z vodilnimi evropskimi združenji mest in regij ustanovni partner zavezništva za kohezijo (#CohesionAlliance), ki potrjuje, da je kohezija temeljna vrednota Evropske unije ter eden glavnih ciljev vseh njenih politik in naložb. Več informacij je na voljo tukaj.
Kontaktna oseba:
Matteo Miglietta
Tel. +32 (0)470895382
matteo.miglietta@cor.europa.eu