Evropski parlament je na glasovanju o Evropskem socialnem skladu plus (ESS+) 4. aprila s spremembo zakonodajnih predlogov , ki jih je lanskega maja predstavila Evropska komisija, zaključil svoje delo pri oblikovanju prihodnje kohezijske politike. Glasovanje dopolnjuje njegova stališča o Evropskem skladu za regionalni razvoj (ESRR) in Kohezijskem skladu, uredbi o skupnih določbah ter posebnih določbah za evropsko teritorialno sodelovanje, sprejetih 26. in 27. marca. Zavezništvo za kohezijo – vseevropsko zavezništvo, ki se zavzema za močnejšo kohezijsko politiko po letu 2020 – rezultate postopka v Parlamentu pozdravlja in poziva države članice EU, naj pospešijo pogajanja za pravočasno uvedbo novih naložbenih načrtov.

Kohezijska politika je glavno naložbeno orodje EU in iz proračuna EU za obdobje 2014–2020 črpa več kot 350 milijard EUR za zagotavljanje vključujoče in trajnostne rasti na vseh evropskih območjih z vključevanjem lokalnih deležnikov. Njena vloga in vpliv sta ogroženi zaradi zahtev nekaterih držav članic po proračunskih rezih in nenehnih poskusov, da bi centralizirali upravljanje ter spodkopali sodelovanje regionalnih in lokalnih oblasti.

Zato se je leta 2018 pod okriljem Evropskega odbora regij (OR) in v partnerstvu z Združenjem evropskih obmejnih regij (AEBR) , Skupščino evropskih regij (AER) , Konferenco evropskih regionalnih zakonodajnih skupščin (CALRE) , Svetom evropskih občin in regij (CEMR) , Konferenco obrobnih obmorskih regij (CPMR) in združenjem EUROCITIES vzpostavilo zavezništvo za kohezijo (#CohesionAlliance), ki združuje vse, ki si prizadevajo za močno kohezijsko politiko na podlagi prispevka lokalnih akterjev.

Stališče Evropskega parlamenta o skupnih pravilih in posebnih uredbah za evropske strukturne in investicijske sklade (ESI) za obdobje 2021–2027 je v skladu s prednostnimi nalogami , ki jih je določilo 12 000 podpisnikov zavezništva za kohezijo, med njimi 121 regij, 135 mest, 50 nacionalnih združenj lokalnih in regionalnih oblasti, 40 evropskih poslancev in 35 evropskih združenj, ki zastopajo javne in zasebne akterje.

Zavezništvo je pozvalo institucije EU, naj za kohezijsko politiko zagotovijo finančna sredstva v višini vsaj ene tretjine prihodnjega proračuna EU , kar je tudi stališče Evropskega parlamenta v poročilu o uredbi o skupnih določbah. Poziv k obnovitvi ustreznega financiranja je prišel po tem, ko je Komisija predlagala zmanjšanje skupnih dodeljenih sredstev za kohezijsko politiko za 10 %. To je vključevalo velike reze za Kohezijski sklad, evropsko teritorialno sodelovanje in ESS+, kateremu so bile pripisane nove naloge brez dodatnih sredstev. Evropski parlament je v zvezi z evropskim teritorialnim sodelovanjem pozval k zagotavljanju ustreznih proračunskih sredstev, hkrati pa tudi h krepitvi čezmejnega sodelovanja, med drugim pri morskih bazenih, in medregionalnega sodelovanja. V tem okviru bodo nove medregionalne naložbe za inovacije spodbudile razvoj evropskih vrednostnih verig in ustvarile povezave med manj razvitimi in vodilnimi regijami.

Naslednja ključna zahteva, ki jo je upošteval Evropski parlament, je poziv k preprečevanju morebitne centralizacije ali reforme od zgoraj navzdol. Namesto tega morajo nova pravila ohraniti in okrepiti načelo partnerstva — zagotavljanje sodelovanja regionalnih in lokalnih akterjev pri pripravi in izvajanju naložbenih načrtov – in lokalni pristop , pri katerem so politični izzivi opredeljeni na regionalni in lokalni ravni, učinek politike pa je ocenjen na osnovi doslednih kazalnikov. To vprašanje je bilo zelo pomembno glede na konkretna tveganja, da bi bila upravljanje in vloga ESRR ter ESS centralizirana, in sicer tako v na ravni institucij EU kot tudi nacionalnih vlad. Parlament je zavrnil predlog o določitvi nacionalnih, namesto regionalnih, pragov, s katerimi bi se sredstva ESRR osredotočila na strateške cilje, in je podprl lokalno razsežnost sklada. Predlagal je, naj se vsaj 10 % nacionalnih dodelitev sredstev nameni za mestna območja in vsaj 5 % za celostni teritorialni razvoj na prikrajšanih nemestnih območjih. Kar se tiče Evropskega socialnega sklada, je Evropski parlament ponovno potrdil njegovo ključno vlogo v kohezijski politiki EU in njegov prispevek pri doseganju ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, potem ko je Komisija revidirala vlogo sklada in jo tesno povezala z usklajevanjem makroekonomskih politik držav članic v okviru evropskega semestra.

Partnerji in podpisniki zavezništva za kohezijo pozivajo, naj bo kohezijska politika dolgoročno naložbeno orodje za vse regije . S tem stališčem se strinjata tako Evropska komisija kot Evropski parlament, pri čemer njegovi predlogi zagotavljajo določeno prožnost pri prerazporejanju sredstev v primeru nepredvidenih kriz in naravnih nesreč.

Široka raven konvergence z Evropskim parlamentom je bila dosežena tudi glede poziva k boljšemu usklajevanju z drugimi politikami EU, poenostavitve in nasprotovanja pogojevanju, na katerega lokalni in regionalni organi ali drugi upravičenci ne morejo vplivati. V tem smislu je stališče Evropskega parlamenta, da nasprotuje zamrznitvi sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov kot sankciji v primeru kršitev fiskalne discipline EU, pomemben razvoj in korenita sprememba v primerjavi s prejšnjimi leti.

Medtem ko se bo Svet v prihodnjih tednih in mesecih kohezijski politiki še naprej posvečal, se bodo pogajanja z Evropskim parlamentom in Komisijo verjetno ponovno začela šele po evropskih volitvah. Zavezništvo za kohezijo bo še naprej odločno pozivalo države članice in institucije EU, naj zagotovijo, da se bodo evropski državljani lahko še naprej zanesli na močno kohezijsko politiko, s katero bo mogoče zmanjšati razlike in ustvariti več priložnosti za vse lokalne skupnosti.

Stik s tajništvom:

CohesionAlliance@cor.europa.eu