Za strojni prevod spodnjega besedila kliknite tukaj.
EU se mora boriti proti dezinformacijam na lokalni in regionalni ravni  
Lokalni in regionalni politiki izražajo nezadovoljstvo s platformami družbenih medijev in pozivajo EU, naj civilni družbi in lokalnim oblastem pomaga prepoznati dezinformacije

Evropska unija bi morala v prizadevanja v boju proti dezinformacijam nujno vključiti lokalne in regionalne oblasti, pravi Evropski odbor regij v poročilu, sprejetem 5. decembra. Skupščina EU, ki združuje lokalne in regionalne politike, je EU tudi pozvala, naj poveča pritisk na platforme družbenih medijev, da bi se te hitreje, učinkoviteje in ustrezneje odzivale na dezinformacije.

Lokalni in regionalni voditelji so na lastno pobudo pripravili priporočila v zvezi z akcijskim načrtom EU za dezinformacije, zato predlogi niso del uradnega postopka pregleda EU. Vendar so s svojo odločitvijo, da na lastno pobudo naslovijo svoj prispevek na institucije EU, ki sprejemajo odločitve, poudarili pomen, ki ga pripisujejo boju proti dezinformacijam na lokalni ravni, izvajanju večjega pritiska na zasebni sektor ter povečanju naporov in sredstev za preverjanje dejstev in sodelovanje s civilno družbo.

Priporočila je pripravil Randel Länts (EE/PES), član mestnega sveta v podeželskem mestu Viljandi v južni Estoniji. Dejal je: „EU trenutno deluje predvsem na nacionalni ravni, proti dezinformacijam pa se je treba boriti tudi na lokalni ravni. Akcijski načrt, ki je bil sprejet decembra 2018, regionalne in lokalne ravni ne upošteva dovolj, čeprav ravno od tod pogosto izhajajo problemi, povezani z dezinformacijami. Prav tako se morajo v naših regijah in mestih poroditi nekatere rešitve, kot so izobraževanje, obveščanje in aktiviranje državljanov. Vendar večina lokalnih oblasti nima dovolj znanja o tem, kako se boriti proti dezinformacijam, prav tako pa nimajo dovolj denarja in strokovne usposobljenosti. To je področje, na katerem lahko EU naredi korak naprej in reče „imamo nekaj denarja“ ter tako pomaga pri prizadevanjih za krepitev zmogljivosti za boj proti dezinformacijam, delno z razvojem mrež preverjevalcev dejstev in s plačilom državljanov, ki so se izkazali kot preverjevalci dejstev.“

Länts je še dejal: „Poleg tega je nujno potrebno, da podjetja, ki upravljajo družbene medije, v svojem delovanju postanejo bolj lokalno usmerjena. Njihovi zaposleni običajno ne razumejo jezika, političnega ozadja ali kulturnega konteksta dezinformacijskih kampanj, ki potekajo v regijah EU. Kot vedo vsi, ki so skušali dezinformacije ali sovražni govor prijaviti, upravitelji družbenih medijev ne ponujajo hitrega in učinkovitega postopka zagotavljanja povratnih informacij. Če svojega delovanja ne bodo izboljšali prostovoljno, jih moramo k temu prisiliti s predpisi. OR tako predlaga ukrepe, ki odražajo realnost dezinformacij: te prihajajo tako iz zunanjih kot notranjih virov, ciljajo na lokalno in nacionalno identiteto ter so pogosto zelo lokalizirane. Internetna podjetja moramo prisiliti, da te razmere resno obravnavajo, enako pa moramo storiti tudi sami, in sicer s sodelovanjem med vsemi ravnmi upravljanja, civilno družbo, javnostjo ter predstavniki platform družbenih medijev.“

OR v svojih priporočilih v zvezi s platformami družbenih medijev poziva EU, naj na podlagi predpisov ali prostovoljnih zavez od teh platform zahteva veliko več naporov v izobraževanje uporabnikov o dezinformacijah in preverjanju virov ter o umeščanju objav v kontekst in opozarjanje uporabnikov na vire dezinformacij pred volitvami in v času kriz. Platforme bi morale prispevati k financiranju mrež za preverjanje dejstev in plačilu posameznih preverjevalcev dejstev.

Priporočila vključujejo tudi načela in zamisli, katerih namen je varovati osebne svoboščine, preprečiti pretiran odziv in graditi javno podporo. Kot je opozorjeno v mnenju, brez „ustrezne preglednosti obstaja veliko tveganje, da bodo ukrepi za boj proti dezinformacijam predmet zlonamernih informacijskih napadov“. Nadalje „bi morali imeti državljani možnost, da pridobijo celovite informacije in da so med drugim seznanjeni z varstvom podatkov, obdelavo osebnih podatkov in vidiki financiranja“. „Morebitno širjenje dezinformacij je treba sistematično in stalno spremljati“, vendar ne „ves čas“, je še zapisano v mnenju. Predlaga se, da bi bilo zelo intenzivno spremljanje omejeno na čas pred volitvami ter obdobja kriz in nenadnih družbenih sprememb.

Prizadevanja EU v boju proti dezinformacijam potekajo na štirih področjih: izboljšanje odkrivanja dezinformacij, usklajevanje odzivov, mobilizacija zasebnega sektorja k ukrepanju in ozaveščanje javnosti.

Ukrepanje na ravni EU za zajezitev dezinformacij se je začelo leta 2015 z ustanovitvijo delovne skupine za izboljšanje zmogljivosti EU za napovedovanje in obravnavanje dezinformacij ter odzivanje nanje, za krepitev medijskega okolja v državah članicah EU in v sosedstvu ter za obveščanje o politikah EU v njenem vzhodnem sosedstvu. Obseg dela EU se je od takrat razširil in poglobil, tako geografsko kot tematsko. Prispevek skupine strokovnjakov na visoki ravni leta 2017 in javnega posvetovanja je bil podlaga za pristop EU k boju proti dezinformacijam na spletu , ki je bil sprejet aprila 2018. Zatem so platforme družbenih medijev pristale, da bodo sprejele prostovoljni kodeks dobre prakse , EU pa je opozorila, da bo v primeru nezadostnega ukrepanja sledilo sprejetje predpisov. Akcijski načrt Evropske komisije proti dezinformacijam je bil sprejet decembra 2018, marca 2019 pa je Komisija vzpostavila sistem hitrega obveščanja pred evropskimi volitvami, ki so potekale maja 2019.

Kontaktna oseba:

Andrew Gardner

Tel.: +32 473 843 981

andrew.gardner@cor.europa.eu