Evropska unija bi se na letošnji tragični potres v Italiji, ki je terjal mnogo smrtnih žrtev, morala odzvati s sprejetjem dolgoročne politike podpore za obnovo ranljivih stavb in infrastrukture, je zapisal Evropski odbor regij v vrsti političnih priporočil, sprejetih 11. oktobra. Skupščina lokalnih in regionalnih oblasti EU med predlogi poudarja, da bi Evropska unija in njene države članice morale povečati financiranje za obnovitvena dela, saj bi te naložbe ne le zmanjšale število smrtnih žrtev, temveč bi prinesle tudi gospodarske koristi in bi lahko zmanjšale emisije toplogrednih plinov.
Evropski odbor regij (OR) je mnenje z naslovom Evropska politika za potresno prekvalifikacijo stavb in infrastrukture pripravil na lastno pobudo, njegovo sprejetje pa sovpada z mednarodnim dnevom za zmanjševanje tveganja nesreč 13. oktobra. OR sodeluje z Uradom Organizacije združenih narodov za zmanjševanje tveganja nesreč (UNISDR) pri spodbujanju lokalnih in regionalnih oblasti po Evropi, naj zaščitijo svoje skupnosti pred škodo, ki jo povzročajo naravne nesreče.
Poročevalec OR Vito Santarsiero (IT/PES), član deželnega sveta Bazilikate v južni Italiji, opozarja: „Nevaren naravni pojav ne povzroči nujno nesreče v obsegu, ki smo mu bili priča letos v Italiji. Od odpornosti stavb je odvisno, ali bo povzročil problem ali nesrečo, zato jo moramo povečati. To bo zahtevalo naložbe, vendar lahko to prenovo oziroma ‚prekvalifikacijo‘ povežemo s prizadevanji za povečanje energijske učinkovitosti, s čimer bi lahko privarčevali sredstva in prispevali k podnebju. Pri tem je treba spomniti tudi na stroške pasivnosti: v preteklih 50 letih so potresi v Italiji terjali 100 smrtnih žrtev in letno povzročili približno tri milijarde EUR izgub, lokalna gospodarstva so pogosto pahnili v dolgoletno recesijo, ogrožen pa je bil tudi prihodnji razvoj. EU ima dobre protipotresne tehnične standarde za stavbe in je vselej pripravljena finančno podpreti odpravo posledic potresov. Vendar pa mora vlagati več v preprečevanje in pri dodeljevanju evropskih regionalnih sredstev upoštevati potresno nevarnost ter zahtevati, da je vsa infrastruktura, grajena z evropskimi sredstvi, odporna na naravne nesreče. Ti ukrepi bi poleg tega pripomogli tudi k reševanju drugih naravnih pojavov, kot so poplave in vročinski valovi, ki so spričo podnebnih sprememb vse pogostejši.“
Poročevalec Santarsiero je še dejal: „Pri naših priporočilih ne gre zgolj za denar. Preprečevanje pomeni imeti točne informacije, sposobne lokalne uprave, odzivne skupnosti in učinkovite službe za zaščito, reševanje in pomoč – na vseh teh področjih pa so izjemno pomembni lokalni organi. Naši predlogi bi lahko pomagali na vseh teh področjih, med drugim s sprejetjem akcijskega načrta na ravni EU za več potresnih raziskav.“
G. Santarsiero je dejal, da je k sprejetju preventivnih ukrepov zlasti težko prepričati starejše lastnike hiš, ter dodal, da so med najbolj ogroženimi državami Italija, Grčija in Romunija, medtem kot so zmerno potresno ogroženi tudi deli Portugalske, Španije in Francije. Potresi poleg tega lahko sprožijo cunamije v Sredozemlju, od Lizbone do Krete.
Predsednik, prvi podpredsednik in voditelji petih političnih skupin OR so maja 2017 obiskali italijanske dežele Umbrija, Lacij, Abruci in Marke, da bi se seznanili s škodo, ki so jo povzročili potresi.
G. Santarsiero bo 12. oktobra na konferenci, ki jo skupaj organizirata OR in UNISDR, vodil razprave s predstavniki Evropske investicijske banke, Svetovne banke in zavarovalniške skupine Zurich Insurance Group o obvladovanju tveganja nesreč.
Evropski odbor regij in UNISDR sta leta 2016 podpisala petletni akcijski načrt, da bi povečala število evropskih mest in regij, ki sprejemajo ukrepe za zmanjševanje tveganja nesreč. UNISDR upravlja Sendajski okvir za zmanjšanje tveganja nesreč za obdobje 2015–2030, ki poudarja povezave med naravnimi nesrečami, podnebnimi ukrepi in trajnostnim razvojem. Sendajski okvir je prostovoljen. Doslej se je njegovi pobudi lokalnih oblasti od spodaj navzgor o krepitvi odpornosti mest pridružilo 3.678 občin.
Kontaktna oseba:
Andrew Gardner
Tel.: +32 473 843 981
andrew.gardner@cor.europa.eu