Energetska kriza, ki jo je povzročila Putinova invazija na Ukrajino, je še povečala potrebo po postopni odpravi odvisnosti EU od nafte, plina in premoga. Glede na sedanje geopolitične razmere in njihove posledice za energetske trge je Evropski odbor regij – skupščina izvoljenih lokalnih in regionalnih voditeljev EU – sprejel resolucijo o načrtu REPowerEU in tako prispeval k energetski strategiji Evropske komisije, katere cilj je do leta 2030 doseči neodvisnost od uvoza energije iz Rusije. Lokalni voditelji poudarjajo, da sedanje grožnje za energetsko varnost in oskrbo Evrope ne smejo ogroziti prehoda na podnebno nevtralnost.
V zvezi s sedanjo energetsko krizo je Vasco Alves Cordeiro, prvi podpredsednik Evropskega odbora regij in poslanec v regionalnem parlamentu Azorov, dejal: „Posledice vojne v Ukrajini se občutijo po vsej Evropski uniji. Ruska agresija je najbolj prizadela družine in podjetja, nenazadnje tudi zaradi naraščajočih cen energije. Sporočilo Evropskega odbora regij je jasno: postopno je treba opustiti uvoz ruske nafte, plina in premoga. Pri tem ne smemo prezreti ljudi ali se odpovedati našim podnebnim zavezam. Vojna in podnebna kriza nas silita, da nemudoma ponovno razmislimo o naši prihodnosti. Lokalne in regionalne oblasti imajo osrednjo vlogo pri energetskem prehodu, zato pozivamo, naj nova evropska strategija REPowerEU podpre lokalno načrtovanje na področju energetske varnosti in naložb v obnovljive vire energije.“
Odbor v sprejeti resoluciji o načrtu REPowerEU pozdravlja možnost poseganja v cene električne energije, da bi se spoprijeli z njihovo veliko nestanovitnostjo in ublažili posledice za najbolj ranljive skupine prebivalstva ter mikro in mala podjetja. Predlaga ločitev plina in električne energije kot možen ukrep, s katerim bi preprečili, da bi visoke cene plina vplivale na cene električne energije, in poziva Komisijo, naj uporabo splošne odstopne klavzule iz Pakta za stabilnost in rast podaljša vsaj do konca leta 2023. Lokalni voditelji opozarjajo, da energetska suverenost EU ne bo dosežena, dokler ne bodo izboljšana in popolnoma sinhronizirana plinska, vodikova in električna omrežja ter njihove medsebojne povezave po vsej EU. Revidirati bi bilo treba pravila o državni pomoči, da bi spodbudili ključne strateške naložbe v obnovljivi vodik in javno infrastrukturo za polnjenje električnih vozil.
Odbor je poleg resolucije o načrtu REPowerEU sprejel sveženj mnenj, s katerimi je prispeval k potekajoči reviziji energetskega svežnja EU „Pripravljeni na 55“ ter izvajanju evropskega zelenega dogovora na lokalni in regionalni ravni.
V zvezi z revizijo sistema trgovanja z emisijami (ETS) Odbor poziva države članice, naj določijo, da bodo lokalne in regionalne oblasti neposredno upravljale vsaj 20 % prihodkov od prodaje pravic ETS. To je predlagano v mnenju, ki ga je pripravil župan Mannheima Peter Kurz (DE/PES). Ta je dejal: „Odziv na vojno v Ukrajini ne sme omajati učinkovitih instrumentov preobrazbe, zlasti oblikovanja cen CO2. Nasprotno, to samo potrjuje naše dolgoletno prepričanje, da moramo opustiti fosilna goriva. Zagotoviti moramo, da bo sveženj ‚Pripravljeni na 55‘ ustrezal mestom in regijam, zato jih je treba vključiti v revidirani sistem trgovanja z emisijami in oblikovanje mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah, ranljive prebivalce in regije pa zaščititi s podporo iz Socialnega sklada za podnebje.“V sprejetem mnenju so člani ponovno pozvali, naj se oblikovanje cen ogljika razširi na vse sektorje, vključno s prometom in gradbeništvom.
Lokalni in regionalni voditelji so v mnenju, ki ga je pripravil poročevalec Rafał Trzaskowski (PL/EPP), predstavili vrsto predlogov o energijski učinkovitosti. Župan Varšave je dejal: „Ruska vojna proti Ukrajini in nedavna ustavitev dobave plina nekaterim državam članicam EU bi nas morala še bolj spodbuditi, da bi še prej dosegli ambiciozne podnebne cilje. Načelo ‚energijska učinkovitost na prvem mestu‘ je bistvenega pomena za strateško avtonomijo EU. Zato podpiramo cilja 3-odstotne letne prenove stavb javnega sektorja in vsaj 1,7-odstotnega zmanjšanja povpraševanja po energiji v javnem sektorju, vendar potrebujemo finančno in tehnično podporo. Ponovno pozivamo k neposrednemu financiranju mest in regij za izvajanje projektov zelenega dogovora. Ker se je število ranljivih državljanov, ki se soočajo z energijsko revščino in revščino na področju mobilnosti, dramatično povečalo, pozivamo Evropsko komisijo, naj olajša vzpostavljanje javno-zasebnih konzorcijev za prenovo stavb s predstavniki industrije.“
Mesta in regije so o obnovljivih virih energije sprejeli mnenje Sprememba direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov za dosego novih podnebnih ciljev za leto 2030. Poročevalec Andries Gryffroy (BE/EA) je dejal: „Pozdravljamo revizijo nove direktive, še vedno pa pogrešamo dodatne spodbude za ustanavljanje skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov. Prav tako moramo še naprej olajševati izdajanje dovoljenj ter zmanjšati upravne ovire in dejavnike, ki ovirajo dostop do omrežja, da bi spodbudili kolektivno samoproizvodnjo in lastno porabo energije iz obnovljivih virov. Proizvodnja energije iz obnovljivih virov na lokalni ravni je bistvena za zagotavljanje energetske neodvisnosti in ohranjanje naših globalnih podnebnih zavez. Povečati moramo naložbe v obnovljive vire energije in razviti več čezmejnih projektov na področju energije iz obnovljivih virov, da bi diverzificirali oskrbo z energijo v EU ter vzpostavili povezan in razogljičen energetski sistem.“ Poslanec flamskega parlamenta je pozval Evropsko komisijo, naj „čim prej predstavi strategijo EU za sončno energijo, ki jo je napovedala, in še naprej spodbuja razvoj trgov čistega vodika“.
Zagotavljanje pravičnega prehoda, pri katerem nihče ne bo zapostavljen, je glavni namen predlogov, ki jih je predstavil Csaba Borboly (RO/EPP), poročevalec za mnenje Socialno pravično izvajanje zelenega dogovora. Predsednik okrožnega sveta Harghita je dejal: „Podpirati moramo najbolj ranljive skupine prebivalstva in poskrbeti, da bodo za gospodinjstva ter mikro in mala podjetja, ki se soočajo z energijsko revščino in revščino na področju mobilnosti, veljale izjeme. Socialni sklad za podnebje bi moral biti del strukturnih skladov in delovati v okviru deljenega upravljanja ob spoštovanju načel partnerstva in upravljanja na več ravneh. Mesta in regije morajo dejavno sodelovati pri pripravi nacionalnih socialnih načrtov za podnebje in neposredno upravljati vsaj 35 % finančnih sredstev Socialnega sklada za podnebje.“
Več informacij:
Evropska komisija je 8. marca 2022 v luči ruske invazije na Ukrajino predlagala načrt za odpravo odvisnosti Evrope od ruskih fosilnih goriv precej pred letom 2030, začenši s plinom. Z načrtom REPowerEU naj bi diverzificirali oskrbo s plinom, pospešili uvajanje obnovljivih plinov in nadomestili plin pri ogrevanju in proizvodnji električne energije. S tem bi lahko že precej pred koncem leta za dve tretjini zmanjšali potrebe EU po ruskem plinu. Načrt vsebuje vrsto ukrepov za odziv na rastoče cene energije v Evropi in obnovitev zalog plina za naslednjo zimo. Evropa se že več mesecev sooča z rastočimi cenami energije, sedanja negotovost glede oskrbe pa ta problem še zaostruje.
Evropski odbor regij se je z zelenim dogovorom na lokalni ravni zavezal, da bo podpiral mesta in regije pri prehodu EU na podnebno nevtralnost. Zeleni dogovor na lokalni ravni je vodilna pobuda Evropskega odbora regij, katere namen je postaviti mesta in regije v središče prehoda EU na podnebno nevtralnost. Vključuje več pozivov k ukrepom, kot so Drevesa za življenje, anketa o stališčih mest in regij glede izzivov in priložnosti, povezanih z izvajanjem evropskega zelenega dogovora na lokalni ravni, ter poziv vsem lokalnim in regionalnim oblastem, naj seznanjajo s svojimi podnebnimi zavezami.
Kontaktna oseba:
David Crous
Tel.: +32 470 881 037
david.crous@cor.europa.eu