Trajnostno in učinkovito upravljanje kmetijstva in gozdarstva je odločilno za ohranitev in zaščito krajine, preživetje podeželskega gospodarstva in boj proti odseljevanju s podeželja, s tem pa za preprečevanje razlik v razvoju. Lokalni in regionalni voditelji pozivajo Evropsko unijo, naj podpre MSP ter mikropodjetja na podeželju, zlasti s poenostavljenimi pravili o državni pomoči.

Prizadevanja Evropske unije za podnebno nevtralnost do leta 2050 in za oživitev podeželja, pri čemer mora kohezija ostati temelja vrednota EU, je treba podpreti z določeno mero prožnosti, ko gre za pravila o državni pomoči, ki veljajo za kmetijstvo in podjetja na podeželju. To je glavno sporočilo mnenja Evropskega odbora regij (OR) o prihodnjih pravilih EU o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju, ki ga je pripravil Guido Milana (IT/PES), član občinskega sveta občine Olevano Romano. Mnenje je bilo sprejeto na plenarnem zasedanju 27. in 28. aprila.

„Po krizi, ki jo je povzročila pandemija, gospodarsko okrevanje Evrope in zeleni prehod v kmetijstvu zavira vojna v Ukrajini. Vendar pa si v boju proti podnebnim spremembam ne moremo privoščiti koraka nazaj in tistim, ki konflikt izkoriščajo za oslabitev zelenega dogovora ter strategije od ‚vil do vilic‘, odgovarjamo z odločnim ‚ne‘. Strinjamo se, da so naložbe v zeleni prehod pomembne, vendar hkrati pozivamo, naj jih spremljajo ustrezni podporni ukrepi. Ti v prvi meri vključujejo državno pomoč za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje, ki mora biti bolj prilagodljiva in enostavnejša. V ta namen pozivamo k ponovni opredelitvi malih in srednjih podjetij, pri čemer bi posebej za kmetijstvo na novo opredelili mikropodjetja. Trdno verjamem, da je treba ta podjetja podpreti, saj lahko storijo največ za uresničitev zelenega prehoda,“ je povedal poročevalec.

Gozdarstvo ima, poleg kmetijstva, ključen družbeno-gospodarski pomen za regionalni razvoj, zlasti na najbolj oddaljenih, gorskih in najbolj prikrajšanih območjih. V zvezi s tem sektorjem lokalni voditelji pozivajo, naj se podpora za infrastrukturo ne obravnava že vnaprej kot državna pomoč, če je namenjena neproduktivnim naložbam. V mnenju o strategiji EU za gozdove do leta 2030, ki je bilo sprejeto na plenarnem zasedanju, pripravil pa ga je državni sekretar za evropske in zunanje zadeve v vladi avtonomne skupnosti Valencia Joan Calabuig Rull (ES/PES), so člani OR izpostavili pozitiven prispevek gozdarskih proizvodov, ki se v industrijskem procesu trajnostno predelajo in upravljajo, za mnoga regionalna gospodarstva.

V tem mnenju OR opozarja Evropsko komisijo na potrebo po iskanju ravnovesja med okoljskimi, socialnimi in gospodarskimi vidiki trajnostnega gospodarjenja z gozdovi ter poudarja, da je treba s takšnimi trajnostnimi praksami spoštovani in ohranjati raznolikost gozdov.

Lokalni voditelji poudarjajo, da je za trajnostno gospodarjenje z gozdovi potrebnega več evropskega financiranja, in sicer je treba temu nameniti pregledna in realistična finančna sredstva, hkrati pa poenostaviti upravne postopke.

Poročevalec Calabuig je ob tem dejal: „Določitev skupnega okvira in ciljev na evropski ravni je zelo pozitivna, vendar ne sme omajati subsidiarnosti na tem področju, saj so gozdovi v Evropi zelo raznoliki, s 40 % pa gospodarijo lokalne in regionalne oblasti. EU, ki ima obsežne pristojnosti v zadevah, povezanih z gozdovi, bi morala podpreti regije in občine, saj so tiste, ki bodo na koncu izvajale evropsko strategijo. Takšen pristop je ključen za trajnostno gospodarjenje z gozdovi z vseh treh vidikov: socialnega, gospodarskega in okoljskega.“

Gozdarstvo, kmetijstvo in proizvodi, povezani z rabo zemljišč, kot so biomasa ter lesni in biološki proizvodi, bistveno prispevajo k gospodarskemu razvoju in odpiranju delovnih mest na podeželju. Za podnebno politiko so ključnega pomena tudi sektorji rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF). Åsa Ågren Wikström (SE/EPP), članica okrožnega sveta Västerbotten in poročevalka za sprejeto mnenje o reviziji uredbe LULUCF in uredbe o porazdelitvi prizadevanj, je dejala: „Prepoznati moramo celotni potencial gozdarstva za blažitev podnebnih sprememb ter razvoj lokalnega in regionalnega biogospodarstva. Sekvestracija ogljika v gozdovih ter raba proizvodov in bioenergija iz gozdov lahko pomagajo zmanjšati vpliv na podnebje ter ustvarjati delovna mesta. Podnebne spremembe so čezmejna težava, ki je ni mogoče odpraviti zgolj z nacionalnimi ali lokalnimi ukrepi. Vsi sektorji gospodarstva morajo prispevati k zmanjšanju emisij ogljika na način, ki je hkrati pravičen in solidaren. Ta nujna preobrazba mora temeljiti na dejstvih, vanjo pa morajo biti vključene lokalne in regionalne oblasti.“

Dodatne informacije

Evropska komisija je maja 2021 objavila delovni dokument služb Komisije, v katerem je povzela rezultate ocene pravil o državni pomoči za kmetijski in gozdarski sektor ter za podeželje. Ocena je pokazala, da bodo morda potrebne nekatere posebne prilagoditve za uskladitev veljavnih pravil s sedanjimi prednostnimi nalogami EU, prihodnjo skupno kmetijsko politiko in evropskim zelenim dogovorom. Sprejetje revidiranih pravil je predvideno za konec leta 2022, uporabljati pa naj bi se začela leta 2023.

Evropski parlament in Svet sta medtem sprejela uredbe o novi SKP, zlasti Uredbo (EU) 2021/2115, ki določa pravila o podpori za strateške načrte in upošteva mnenje OR o novi skupni kmetijski politiki.

OR je januarja 2022 sprejel mnenje o dolgoročni viziji za podeželska območja, ki ga je pripravil Juan Manuel Moreno, predsednik avtonomne skupnosti Andaluzija.

V mnenju o biotsko raznovrstnih mestih in regijah po letu 2020 na 15. zasedanju konference pogodbenic Konvencije ZN o biološki raznovrstnosti ter v strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 ter mnenju z naslovom Od vil do vilic: lokalni in regionalni vidik pa je OR izrazil svoja stališča o strategiji za biotsko raznovrstnost in strategiji od „vil do vilic“.

Gozdovi pokrivajo vse večji delež zemljišč (trenutno 43 %), predvsem v manj poseljenih regijah. V gozdarstvu (gospodarjenje in sečnja, industrijska predelava lesa in proizvodnja papirja) je bilo leta 2018 v EU neposredno zaposlenih 2,1 milijona ljudi in ustvarjena je bila bruto dodana vrednost v višini 109 855 milijonov EUR. Istega leta je 397 000 podjetij opravljalo gozdarsko dejavnost, kar je 15 % proizvodnih podjetij. Poleg tega je 1,2 milijona ljudi delalo v proizvodnji lesenega pohištva in sektorju tiskanju papirja, s čimer je bila ustvarjena bruto dodana vrednost v višini 25 000 milijonov EUR oziroma 31 000 milijonov EUR. Bioenergija, lesna gradnja in nelesni gozdni proizvodi pa so zagotavljali dodatne 4 milijone delovnih mest.

Trajnostne kmetijske prakse in strategije za gozdarstvo, ki krepijo podnebno odpornost ter spoštujejo nujno obnovitev biotske raznovrstnosti in k njej prispevajo, so ključni elementi evropskega zelenega dogovora, tj. strategije EU za rast, katere cilj je podnebna nevtralnost do leta 2050. Zeleni dogovor na lokalni ravni je vodilna pobuda Evropskega odbora regij, katere namen je mesta in regije postaviti v središče evropskega prehoda na podnebno nevtralnost. Pobuda vključuje več pozivov k ukrepom, kot so Drevesa za življenje, anketa o stališčih mest in regij glede izzivov in priložnosti, povezanih z izvajanjem evropskega zelenega dogovora na lokalni ravni, ter poziv vsem lokalnim in regionalnim oblastem, naj seznanjajo s svojimi podnebnimi zavezami.

Kontaktni osebi:

Matteo Miglietta

Tel. +32 (0)470895382

matteo.miglietta@cor.europa.eu

David Crous

Tel. +32 (0)470881037

david.crous@cor.europa.eu