V tem intervjuju Isolde Ries, prva podpredsednica deželnega zbora Posarja, odgovarja na pet vprašanj v zvezi z mnenjem, ki ga je pripravila o akcijskem načrtu za kritične surovine in bo predvidoma sprejeto na plenarnem zasedanju Odbora regij 17. marca
Septembra 2020 je Evropska komisija predložila akcijski načrt za kritične surovine, ki ga v svojem mnenju obravnava Isolde Ries . Komisija surovine uvršča med kritične, če so ključne za gospodarstvo, vendar jih v EU ni mogoče zanesljivo pridobivati in jih je zato treba večinoma uvažati. Zlasti glede surovin, ki so pomembne za razvoj digitalizacije in tehnologij, usmerjenih v prihodnost, je EU zelo odvisna od uvoza iz drugih držav. Kot je navedeno v mnenju o akcijskem načrtu za kritične surovine , morajo za nadaljnje zagotavljanje evropske zaloge kritičnih surovin odločilno vlogo imeti tudi lokalne in regionalne oblasti, saj je treba pridobivanje surovin razširiti znotraj EU in poleg tega izboljšati recikliranje kritičnih surovin.
V vašem mnenju gre predvsem za to, da bi v Evropski uniji zagotovili zalogo kritičnih surovin za prihodnost. Katere konkretne ukrepe bi morala EU sprejeti, da bi zaščitili oskrbovalne verige za kritične surovine in da bi te postale bolj neodvisne od tretjih držav?
Z vidika gospodarske politike je pravilno in pomembno, da Odbor regij obravnava sporočilo o odpornosti na področju kritičnih surovin, ki ga je Evropska komisija izdala v začetku septembra preteklega leta. Sodobna gospodarstva z dolgimi vrednostnimi verigami dolgoročno ne morejo delovati brez varne, konkurenčne in okolju prijazne oskrbe s surovinami. Odvisnost EU od kritičnih surovin je treba zmanjšati z učinkovitejšo rabo virov, trajnostnimi proizvodi in inovacijami. Politično in finančno je treba podpreti domače pridobivanje surovin v EU in diverzificirati nabavo iz tretjih držav. Okoljske in socialne standarde, pa tudi sledljivost dobavnih in trgovinskih verig je treba zaščititi z mednarodnimi sporazumi. Poleg tega pozdravljam evropsko zavezništvo za surovine, ki ga je ustanovila Evropska komisija in zajema predstavnike industrije, raziskovalnih dejavnosti, držav članic in civilne družbe. Ta pobuda lahko dragoceno prispeva k spodbujanju tehničnega strokovnega znanja, inovacij in naložb.
Kako lahko Evropska unija prispeva k večji odgovornosti verig oskrbe s surovinami in boljši rabi surovin?
V verigah oskrbe s surovinami so nedvomno pomanjkljivosti. Potrebni so strateški pristopi, na primer ustrezno skladiščenje, da bi preprečili motnje v proizvodnji in oskrbi. Potrebni so tudi alternativni viri oskrbe in tesnejša partnerstva med akterji, ki se ukvarjajo s kritičnimi surovinami. Sodelovanje s partnerji pa mora biti povezano z odgovorno nabavo. Visoka koncentracija ponudbe v državah z nižjimi socialnimi in okoljskimi standardi ne pomeni le tveganja za zanesljivost oskrbe, temveč lahko tudi poglobi socialne in okoljske probleme. Zato bi si bilo treba najprej prizadevati za mednarodne sporazume na ravni STO, katerih cilj bi bil zagotoviti visoko raven preglednosti dobavnih in trgovinskih verig. Zatem bi bilo treba čim prej začeti pogajanja o sistematičnem izboljševanju teh standardov.
Kako bi se lahko povečala učinkovitost rabe surovin in izboljšalo krožno gospodarstvo v proizvodnih postopkih?
Izboljšave pri učinkovitosti uporabe surovin in proizvodnih postopkih so seveda izredno pomembne, saj je mogoče na tem področju optimalno uskladiti cilje konkurenčnosti in okoljske trajnosti. V Evropi se pod izrazom odpadki pogosto skrivajo dragoceni viri in kritične surovine. Zato bi morali v mnogo večjem obsegu uporabljati reciklirane materiale, da bi zmanjšali rabo primarnih in kritičnih surovin. Ta zahteva je namenjena proizvajalcem, trgovcem in potrošnikom.
Kakšno vlogo lahko imajo za povečano pridobivanje surovin v EU mesta in regije ter zlasti evropske rudarske regije?
Lokalne in regionalne oblasti imajo v okviru akcijskega načrta za kritične surovine Evropske komisije ključno vlogo. Pri ekstraktivnih in industrijskih projektih imajo na primer pristojnosti za dovoljenja in nadzor. Dodana vrednost in zaposlovanje, ki sta povezana s pridobivanjem surovin, se uresničujeta na lokalni ravni. Enako velja za raziskovalne in razvojne projekte.
Kot političarki iz Posarja, regije, v kateri je rudarstvo tradicionalno močno prisotno, je zame posebno pomembno naslednje: zlasti nekdanje in še aktivne rudarske regije imajo strokovno znanje o surovinah, ki bi ga bilo treba izkoristiti tudi v prihodnje. Danes gotovo ni enostavno znova uvajati pridobivanja surovin v dnevnem ali podzemnem kopu, saj je upor lokalnega prebivalstva vse večji. Zato je treba z ozaveščanjem in obveščanjem okrepiti sprejemanje javnosti. Po možnosti je treba preprečiti ali čim bolj zmanjšati negativni vpliv na okolje.
Česa se lahko naučimo iz pandemije covida-19 in večmesečne ustavitve vseh dejavnosti, ki sta razkrili neodpornost nekaterih ključnih industrij?
V krizi zaradi covida-19 se je izkazalo, da je Evropa v veliki meri odvisna od dobaviteljev kritičnih surovin, ki so zunaj EU, ter da lahko motnje v oskrbi negativno vplivajo na industrijske vrednostne verige in druge sektorje. Kritične surovine so potrebne v številnih evropskih ključnih industrijah, kot so avtomobilska, jeklarska in letalska industrija, sektor IT, zdravstvo in sektor obnovljivih virov energije. Zaradi v prihodnost usmerjenih proizvodov in novih tehnologij, kot je električna mobilnost, digitalizacije, industrije 4.0 in energetskega prehoda se potrebe po surovinah spreminjajo in povečujejo. Zavedati se moramo, da evropski zeleni dogovor brez uporabe kritičnih surovin ne bo mogoč.
Ozadje
Septembra 2020 je Evropska komisija napovedala akcijski načrt za kritične surovine . Od leta 2020 je 30 surovin uvrščenih med kritične, pri čemer so med njimi številne, ki so v energetskem sektorju vse pomembnejše, na primer litij in kobalt. Leta 2011 jih je bilo le 14. Seznam in nadaljnje informacije o surovinah so na voljo tukaj .
Poleg tega je Evropska komisija lani ustanovila evropsko zavezništvo za surovine , da bi vzpostavili sodelovanje med industrijo, državami članicami in civilno družbo ter tako pri nabavi kritičnih surovin zmanjšali odvisnost Evrope od tretjih držav.
Kontaktna oseba:
Tobias Kolonko
Tel.: +32 2 282 2003
tobias.kolonko@ext.cor.europa.eu