Za strojni prevod spodnjega besedila kliknite tukaj.
COVID-19 je priložnost za napredek pri agendi za okolje  

​Dimtrios Karnavos​

V tem intervjuju Dimitrios Karnavos (EL/EPP) , župan mesta Kallithea, odgovarja na pet vprašanj o 8. okoljskem akcijskem programu . V osnutku mnenja o tej temi, za katerega je poročevalec, poziva k zadostnim virom za lokalne in regionalne oblasti, da bi lahko okoljske politike izvajale na lokalni ravni. Po splošni uvodni razpravi na seji komisije ENVE 1. februarja bo o osnutku mnenja glasovala plenarna skupščina na zasedanju 3., 4. in 5. februarja. Okoljske politike EU so v zadnjih desetletjih obrodile sadove, vendar se Evropa še vedno sooča z okoljskimi in podnebnimi izzivi ter izzivi na področju trajnosti, kakršnih doslej še ni bilo. Mednje sodijo izguba biotske raznovrstnosti, podnebne spremembe, raba virov in onesnaževanje. Osmi okoljski akcijski program je ključnega pomena za obravnavo teh izzivov v obdobju po pandemiji COVID-19.

Kakšne bi morale biti prednostne naloge v okviru 8. okoljskega akcijskega programa z lokalnega in regionalnega vidika?

Osmi okoljski akcijski program določa dolgoročno strateško vizijo in smernice za uresničitev podnebno nevtralnega, z viri gospodarnega in trajnostnega gospodarstva do leta 2050 v skladu z evropskim zelenim dogovorom, novo strategijo EU za dosego podnebne nevtralnosti do sredine stoletja. Program skupaj s šestimi prednostnimi cilji, ki so opisani v predlogu, upošteva cilje in pričakovanja lokalnih in regionalnih voditeljev. Pandemija COVID-19 je pokazala, da mora biti načelo zdravega življenjskega sloga temelj vseh politik EU za spodbujanje zdravja ljudi, zdravega planeta, zdravega gospodarstva in zdrave družbe z možnostmi za vse. Pri tem je boljša povezava med zdravjem in okoljem temeljna in nujna. Zagotoviti moramo, da bo 8. okoljski akcijski program prispeval k okolju brez strupov, ljudem omogočil boljše življenjske standarde in ustvaril odpornejše skupnosti. Poskrbeti moramo tudi za to, da bo spodbujal trajnostno poslovno okolje in zelene naložbe na vseh ravneh (na ravni EU ter na nacionalni, regionalni in lokalni ravni). Vse to je nujno, če želimo, da bo EU v obdobju po pandemiji COVID-19 močnejša in trajnostna.

Kako lahko novi okoljski akcijski program zagotovi boljše vključevanje nujnih nalog na področju okolja in podnebja v politike EU na drugih področjih? Kako je povezan z evropskim zelenim dogovorom?

Učinkovitejše vključevanje nalog na področju okolja in podnebja v politike EU na drugih področjih ni vedno lahko, saj imajo različna področja različne prednostne naloge. Včasih se zdi, da so si celo okoljske in podnebne politike v nasprotju. Tako se na primer za varstvo podnebja in zmanjšanje emisij ogljika spodbujata nameščanje in delovanje naprav za rabo obnovljivih virov energije. Po drugi strani pa se zdi, da so prizadevanja za zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti in ohranitev mreže Natura 2000 kot celote, ki so še posebej pomembna, deloma v nasprotju s politiko varstva podnebja, na primer, kadar se naprave za rabo obnovljivih virov nameščajo in delujejo na zaščitenih območjih. Zato moramo biti dosledni in delovati enotno, saj se vsi soočamo z istimi izzivi. Pomembno je čim bolj izkoristiti razpoložljiva orodja in metode ter vzpostaviti okvir za stalno spremljanje in izboljševanje okoljske učinkovitosti, vključno z naložbami v varstvo okolja in podnebja. Poleg tega bi se morali dogovoriti o jasnem načrtu, ki nas bo vodil na poti do podnebne nevtralnosti leta 2050. Glede mest in regij ne smemo pozabiti, da imajo lokalne in regionalne oblasti posebno vlogo pri združevanju podjetij, raziskovalnih ustanov in akademskih krogov, pa tudi pri vključevanju posameznikov in lokalnih akterjev v pripravo in izvajanje okoljskih politik.

Kako lahko zagotovimo dosledno izvajanje okoljskih politik v vseh skupnostih EU?

Zelo podpiram dejstvo, da je učinkovitejše in uspešnejše izvajanje v 8. okoljskem akcijskem programu opredeljeno kot ključna prednostna naloga. Za boljše rezultate na tem področju bi bilo treba lokalnim in regionalnim oblastem dati na voljo prave instrumente in ustrezne vire. Odgovorni smo za izvajanje 70 % zakonodaje EU, 90 % ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam in 70 % ukrepov za blažitev podnebnih sprememb. Potrebujemo inovativne pristope, ki lokalnim in regionalnim oblastem omogočajo iskanje prilagojenih rešitev, da bi izboljšale izvajanje okoljskih politik na lokalni ravni, naj bodo to mestna, podeželska ali gorska območja, otoki ali pa obalne regije. Potrebnih je več raziskav, podatkov in znanja za obravnavo konkretnih okoljskih izzivov, s katerimi se danes soočamo, in za izkoristek možnosti v različnih lokalnih in regionalnih skupnosti, saj ima vsako območje različne izzive, pomanjkljivosti in prednosti. Zato v mnenju o 8. okoljskem akcijskem programu pozivam k celovitemu pristopu, prilagojenemu kraju oziroma območju, kot najboljšemu načinu za dosego standardov zdravega življenja. Ne bomo uspešni, če ne bomo vzpostavili delujočega okvira upravljanja na več ravneh in vseh ravni upravljanja spodbujali k sodelovanju med upravami ter k medregionalnemu, medobčinskemu in čezmejnemu sodelovanju. Okrepiti moramo tudi bazo znanja o okolju, da se izkoristi potencial digitalnih in podatkovnih tehnologij in v večji meri uporabijo rešitve, ki temeljijo na naravi, ter socialne inovacije za učinkovitejše doseganje okoljskih ciljev. V Kallithei, osmi največji občini v Grčiji in četrti največji na območju Aten, smo na primer izvedli projekt na temelju digitalnih tehnologij ( iBeacons technology and Augmented Reality ), ki prebivalce in obiskovalce spodbuja k trajnostnim načinom gibanja in prevoza, kot sta hoja in kolesarjenje. Tako želimo zmanjšati emisije ogljika, izboljšati kakovost zraka in opozoriti na nujnost, da ohranimo zgodovinsko in kulturo dediščino mesta.

Kako lahko 8. okoljski akcijski program pomaga zagotoviti, da bodo imele lokalne in regionalne skupnosti v EU ustrezne vire za izvajanje okoljske in podnebne politike EU za zeleno okrevanje po pandemiji COVID-19?

Kot sem že omenil, so ustrezni viri ključni za uspešno izvajanje okoljskih in podnebnih politik na lokalni ravni. Sem sodijo usmerjeno financiranje in jasen pravni okvir, pa tudi upravni viri, kot so strokovno znanje, krepitev zmogljivosti, znanje in izmenjava najboljše prakse. Znotraj 8. okoljskega akcijskega programa je treba razviti celosten okvir, da bi lokalne in regionalne oblasti opremili s pravimi orodji v skladu s strategijo zelenega okrevanja po pandemiji COVID-19. Ta okvir mora vključevati spodbude za izvajanje ambicioznejših okoljskih politik, predvsem za tiste, ki na tem področju zaostajajo, vendar tudi za tiste, ki dosegajo dobre rezultate, da bi se jih tako še bolj motiviralo. Priznavam, da obžalujem neravnovesje med dogovorom o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 in 8. okoljskim akcijskim programom. Na vsak način bi ju bilo treba bolje uskladiti. Pozitivno pa je, da se podnebnemu in digitalnemu prehodu v naslednjem proračunu EU pripisuje velik pomen in da je 30 % dolgoročnega proračuna EU ter proračuna instrumenta Next Generation EU namenjenih boju proti podnebnim spremembam, posebna pozornost pa se posveča tudi okolju in biotski raznovrstnosti. Upam, da bo z 8. okoljskim akcijskim programom vzpostavljen pravi okvir za zelene in modre naložbe ter inovacije na vseh ravneh upravljanja. Te so nujne, če želimo ustvariti odporne skupnosti, hkrati pa zagotavljati rast in delovna mesta v pravični in vključujoči družbi na temelju solidarnosti. Pričakujem tudi, da se bodo z 8. okoljskim akcijskim programom zagotovili instrumenti za krepitev zmogljivosti, baza znanja, primeri najboljše prakse in spodbude za sodelovanje med mesti, kot so medsebojni pregledi, vzajemno učenje, ogledi krajev in zelena partnerstva za napredek pri zelenem okrevanju.

Pandemija COVID-19 vpliva na agendo o okolju. Je to ovira ali priložnost za pospešitev prizadevanj?

Ni treba posebej poudarjati, da bi morali pandemijo COVID-19 razumeti kot priložnost za napredek pri agendi za okolje. V zadnjih mesecih se je kakovost zraka izboljšala, biotska raznovrstnost se obnavlja, ekosistemi pa na splošno krepijo. To so temelji, na katerih bi bilo treba graditi. Pozdravljam načrt EU za okrevanje po pandemiji, ki je skladno z zelenim in digitalnim prehodom. Lokalne skupnosti si morajo opomoči z gospodarskega vidika, vendar na trajnosten in odporen način. Po mojem mnenju je tukaj pomembno izboljšati naše komuniciranje z državljani, da bodo pripravljeni sodelovati, saj bo izvajanje uspešno le, če si bodo za to vsi dosledno in nenehno prizadevali. Povečati moramo ozaveščenost o koristih politik na področju podnebja, okolja in biotske raznovrstnosti ter pokazati, kako te politike izboljšujejo naše zdravje in dobro počutje, hkrati pa zagotavljajo večjo trajnost in konkurenčnost lokalnih gospodarstev.

Ozadje:

Okoljska politika EU se že od sredine sedemdesetih let prejšnjega stoletja usmerja z več zapovrstnimi akcijskimi programi, v katerih so opredeljeni prednostni cilji, ki jih je treba doseči v določenem obdobju. Po koncu 7. programa leta 2020 je Evropska komisija potrdila predlog 8. okoljskega akcijskega programa za obdobje do leta 2030, katerega cilj je dopolniti evropski zeleni dogovor.

OR je sprejel več zakonodajnih mnenj o prejšnjih akcijskih programih. Leta 2019 je sprejel mnenje na lastno pobudo z naslovom Osmemu okoljskemu akcijskemu programu naproti . Pripravil ga je poročevalec Cor Lamers (NL/EPP) , župan mesta Schiedam. Mnenje je podprto s študijo na tem področju.

Osmi okoljski akcijski program temelji na evropskem zelenem dogovoru in določa šest prednostnih ciljev . Za ugotavljanje in sporočanje, ali je EU na pravi poti za njihovo uresničitev, se v programu predlaga vzpostavitev novega okvira za spremljanje.

Evropski odbor regij in Evropska komisija tesno sodelujeta preko tehnične platforme za sodelovanje na področju okolja , da bi zagotovila učinkovito izvajanje in razvoj okoljskih politik.

Kontaktna oseba : pressecdr@cor.europa.eu

Deli :