Evropski odbor regij predstavlja svojo vizijo, s katero bi EU postala bolj enotna in demokratična ter bi se bolje odzivala na potrebe državljanov.

Voditelji EU naj bi v kratkem sprejeli strateško agendo EU za naslednjih pet let, zato je Evropski odbor regij (OR) predstavil svoje stališče o prihodnosti Evrope. Objavil je dokument z naslovom Skupna prizadevanja za približanje EU državljanom , v katerem države članice poziva, naj korenito spremenijo način delovanja EU. Po mnenju Odbora morajo biti vse odločitve in politike EU zasidrane na lokalni ravni, če želimo okrepiti demokracijo in ponovno pridobiti zaupanje državljanov.

Karl-Heinz Lambertz , predsednik OR, je dejal: „Evropske volitve so pokazale, da velika večina državljanov še vedno meni, da je njihova prihodnost v združeni Evropski uniji, zato je zdaj čas za uvedbo sprememb in njihovo uresničitev. V obdobju, ko se širita populizem in evroskepticizem, namreč ne moremo nadaljevati po stari poti. EU mora postati vidnejša in učinkovitejša ter se bolje odzivati na potrebe državljanov s spremembo načina delovanja. To pomeni krepitev vloge in sodelovanja enega milijona lokalnih in regionalnih politikov, ki so bili izvoljeni v državah članicah Evropske unije. Mesta in regije so bistveni del demokratičnih temeljev EU, na katerih moramo obnoviti Evropo.“

Markku Markkula , prvi podpredsednik OR, je menil: „Mesta in regije so pokazale, da lahko sooblikujejo trajnostno Evropo, ki se je zmožna družbenih izzivov in inovacij lotiti tako, da politike in rešitve EU utrdi na lokalni in regionalni ravni. Cilji, ki sta jih določila Evropski svet in Evropski parlament, ne bodo doseženi brez odločnega prispevka lokalnih in regionalnih oblasti, ki bodo neposredno sodelovale s skupnostmi in uporabljale najboljše prakse.“

Tri načela za približevanje EU državljanom:

 Spremenjeni način sprejemanja odločitev EU – „aktivna subsidiarnost“ , kot jo je orisala projektna skupina za subsidiarnost in sorazmernost . V EU je potreben nov način dela. Regionalne in lokalne oblasti morajo biti vključene v vse faze zakonodajnega cikla EU.

 Sodelovanje vseh ravni upravljanja – upravljanje na več ravneh . Da bi EU lahko uresničila svoje cilje, je nujno usklajeno ukrepanje na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Za spodbujanje dobrega upravljanja sta potrebni večja decentralizacija in ustreznejša delitev pristojnosti.

 Stalni dialog z državljani : OR poziva k vzpostavitvi stalnega sistema dialoga/posvetovanj z državljani , ki ne bo deloval le v obdobju pred evropskimi volitvami. Ta novi mehanizem bi dopolnil strukturo odločanja EU in bi državljanom omogočil, da vplivajo na oblikovanje evropskih programov in politik.

Utrditev politike EU na lokalni ravni:

 Uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja kot krovna razvojna strategija EU za vse ravni upravljanja.

 Krepitev kohezije znotraj EU , kar vključuje močno kohezijsko politiko EU po letu 2020 , deležno ustreznega financiranja, okrepljeno socialno razsežnost EU, boljše povezave med mesti in podeželjem za odpravo teritorialnega razkoraka ter ustrezne ukrepe za obravnavo demografskih sprememb.

 Boj za trajnostno okolje: OR podpira ambiciozen časovni načrt za dosego podnebno nevtralne Evrope , pri čemer je treba zagotoviti ustrezno udeležbo vseh ravni upravljanja prek nacionalnih dialogov o podnebju in energiji na več ravneh. Odbor poziva tudi k oblikovanju skupne kmetijske politike, ki bo pravična in trajnostna ter bo temeljila na solidarnosti in varovala osrednjo vlogo regij EU.

 Spodbujanje raziskav, inovacij in digitalne preobrazbe , vključno z namensko politiko za raziskave in razvoj, ki bo močno povezana z regijami, ter s krajevnim pristopom k industrijski in trgovinski politiki EU.

 Uresničevanje vrednot EU na lokalni in regionalni ravni: Glede na odgovornost mest in regij pri sprejemanju in vključevanju migrantov OR poziva k ustreznemu financiranju in podpori EU v okviru pobude Mesta in regije za vključevanje , ki je bila sprožena v začetku tega leta. OR želi okrepiti tudi zmogljivosti javnih organov na lokalni in regionalni ravni zunaj meja EU.

Proračun EU, ki je skladen s cilji EU

Da bi imela mesta in regije dovolj manevrskega prostora za krepitev potenciala rasti EU, OR poziva, naj naslednji dolgoročni proračun EU znaša vsaj 1,3 % bruto nacionalnega dohodka EU-27. Naj bo tudi čim prej sprejet, da se omogoči zgodnje načrtovanje in priprava programov financiranja. OR še opozarja, da se je treba izogibati vsem poskusom ponovne centralizacije proračuna EU, zlasti na način, ki bi spodkopal deljeno upravljanje evropskih programov.

Opomba za urednike:

OR je marca 2019 kot sklep z 8. vrha regij in mest , ki je potekal v Bukarešti, predstavil izjavo v desetih točkah o prihodnosti EU. Ta je zasnovana na gradnji EU od temeljev naprej.

OR bo svoje predloge za novi zakonodajni mandat Evropske unije predstavil v resoluciji , ki jo bodo njegove politične skupine sprejele na plenarnem zasedanju 26. in 27. junija.

Kontaktna oseba:
‎ Nathalie Vandelle

nathalie.vandelle@cor.europa.eu

Tel.: +32 (0)2 282 24 99