Tjisse Stelpstra (NL/ECR), član izvršnega sveta pokrajine Drenthe, v tem intervjuju odgovarja na šest vprašanj o novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo in predlogih EU, kako s proizvodnjo in potrošnjo trajnostnih izdelkov, ki jih je mogoče znova uporabiti in popraviti, pretrgati tesno povezavo med gospodarsko rastjo in rabo virov. Potem ko je Evropska komisija 11. marca 2020 objavila novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo, je Tjisse Stelpstra prevzel odgovornost za pripravo prispevka Evropskega odbora regij k tej temi v obliki mnenja , ki bo sprejeto na plenarnem zasedanju od 12. do 14. oktobra 2020. Krožno gospodarstvo je eden temeljnih stebrov evropskega zelenega dogovora – strategije EU za rast, s katero naj bi do leta 2050 dosegli podnebno nevtralnost.

Gospod Stelpstra, ste poročevalec Evropskega odbora regij za novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo: nam lahko razložite, zakaj je ta tema pomembna?

Krožnost ni le glavni način za ohranitev pičlih virov planeta, temveč tudi ena glavnih možnosti za zmanjšanje emisij CO ₂ in razogljičenje našega gospodarstva. Krožno gospodarstvo je zato odločilnega pomena v prizadevanjih za zmanjšanje globalnega segrevanja. To je brez dvoma tudi razlog, zakaj je ta tema pomembno poglavje v evropskem zelenem dogovoru, ki ga je predstavil Frans Timmermans, izvršni podpredsednik Evropske komisije. Poleg tega se krožno gospodarstvo dotika vseh nas. Pomembno je zato, ker obravnava največje težave – od rabe virov do odpadkov in onesnaževanja, tako na evropski kot individualni ravni. Pri krožnosti ne gre le za gospodarstvo, industrijo in potrebo po odgovorni proizvodnji, temveč za način, kako živimo in trošimo – od oblačil, ki jih kupujemo, do tega, kako gradimo hiše, koliko odpadkov ustvarimo in koliko vode porabimo. To so odločitve, ki jih sprejemamo vsak dan. Naše vzorce moramo spremeniti tako, da bomo trošili bolj zavestno in trajnostno ter se tako skupaj razvijali v krožno družbo. Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo je ključen nabor orodij, ki nam bodo v pomoč pri teh obsežnih in odločilnih prizadevanjih.

Evropska komisija je novi akcijski načrt objavila na začetku krize zaradi COVID-19. Ali menite, da ima krožno gospodarstvo posebno vlogo v novem kontekstu zdravstvene in gospodarske krize?

Seveda! Za odpravo gospodarskih in socialnih posledic omejevalnih ukrepov, sprejetih zaradi pandemije COVID-19, bodo potrebna ogromna prizadevanja. Vendar pa se moramo zavedati, da bodo podnebne razmere še vedno kritične, tudi ko bomo izkoreninili koronavirusno bolezen, kar upam, da bo zelo kmalu. Izbruh te bolezni nam je pokazal, kako ranljivi smo in kako zelo smo odvisni od surovin. Vemo, da zeleni trgi prinašajo velike gospodarske priložnosti in delovna mesta. Naj bo torej COVID-19 svarilo. Resnično moramo poskrbeti za to, da bo kriza priložnost, in pritisniti na gumb za ponoven „zeleni zagon“, da bo naša družba postala trajnostna.

Kakšno je vaše mnenje o novem akcijskem načrtu? Je dovolj ambiciozen, da bo zagotovil hiter prehod na krožno gospodarstvo?

Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo, ki ga predlaga Evropska komisija, je ambiciozen, vendar bi bil lahko konkretnejši z vidika ukrepov in časovnih okvirov. Glede več ključnih tem potrebujemo več zavezanosti in specifične cilje, da bi dosegli spremembe. Tako moramo na primer resnično še veliko storiti na področju preprečevanja odpadkov in javnih naročil. Določanje realističnih, vendar ambicioznih ciljev, po potrebi ob upoštevanju regionalnih razlik, bo spodbudilo inovativne tehnologije in njihovo uvajanje na trg. To bo prineslo resničen napredek. V novem akcijskem načrtu bi bila lahko tudi dosledneje upoštevana vloga mest in regij pri prehodu na krožno gospodarstvo. Velikokrat sem že slišal, da „so regije dovolj velike, da lahko kaj spremenijo, in dovolj majhne, da to tudi uresničijo“. Po mojem mnenju je točno to ključno.

Nam lahko iz vaših izkušenj poveste, kako lahko lokalne in regionalne oblasti več prispevajo k prehodu na krožno gospodarstvo in kako lahko nanj bolj vplivajo?

Mesta in regije imajo mnogo možnosti za konkreten prispevek k prehodu na krožno gospodarstvo, če za začetek omenimo le izvajanje zglednih dejavnosti na področju javnih naročil. Lahko določajo standarde in vplivajo na razvoj trga v smeri bolj trajnostnih izdelkov in storitev. Poleg tega je regionalno sodelovanje ključno za javno-zasebna partnerstva, ki jih moramo nadgraditi s trajnostnimi vzorci proizvodnje in potrošnje, ki so temeljnega pomena za krožno gospodarstvo. Ravnanje z odpadki in njihova predelava je še eno področje, na katerem imajo lahko lokalne in regionalne oblasti pomembno vlogo, saj imajo – poleg znanja in izkušenj – pristojnosti in veliko odgovornost z vidika urejanja s predpisi. Evropska komisija bi morala skupaj z lokalnimi in regionalnimi oblastmi razviti inovativno strategijo, osredotočeno na zbiranje in sortiranje odpadkov. Evropa potrebuje znanje in izkušnje, ki so jih te oblasti pridobile na področju zbiranja in obdelave odpadkov. Poleg tega izrecno potrebujemo regionalne izkušnje in strokovno znanje, da bi dobili obsežen vpogled v snovne tokove. V zvezi s tem pozivamo Evropsko komisijo, naj informacije o snovnih tokovih javno razširja preko digitalnega sistema na evropski ravni. Še eno ključno področje, na katerem lahko lokalne in regionalne oblasti ogromno prispevajo k prehodu na krožno gospodarstvo, je voda. Mesta in regije so odgovorni za kakovost voda. Voda je naš najpomembnejši vir, vendar tudi največji tok odpadkov iz gospodinjstev in industrije. Vsebuje veliko hranil, ki jih je mogoče predelati, vodo pa bi bilo treba čim večkrat ponovno uporabiti.

Nam lahko predstavite primer dobre prakse iz vaše regije?

Mogoče je eden najboljših primerov združenje Circular Friesland. Ta mreža združuje podjetja, vlade, znanstvene ustanove in nevladne organizacije na regionalni ravni. Njihov namen je pomagati Friziji, da do leta 2025 postane najbolj krožna regija v Evropi, ker je to po njihovem mnenju nujno, vendar predvsem zato, ker to želijo. Njihovo geslo je razmišljati manj in storiti več. Dejavni so na najrazličnejših področjih, od kmetijstva, mobilnosti in biomase vse do izobraževanja. Z izmenjavo znanja ter vzajemnim navdihovanjem in motivacijo je mogoče pospešiti razvoj dogodkov. Ena gonilnih sil pobude je Ingrid Zeegers, ki mi kot strokovnjakinja pomaga pri pripravi mnenja, za katerega sem bil imenovan za poročevalca. Svoje globalno znanje pretvarja v „prebavljive grižljaje“ za podjetja in lokalne pobude. Z enakim navdušenjem delajo tudi mnogi drugi, ki ravno tako prispevajo k prehodu na krožno gospodarstvo. Podjetniki v severni nizozemski regiji, s katerimi smo se pogovarjali med pripravo mnenja, so ravno tako zavzeti pri svojem delu in si zelo prizadevajo za večjo krožnost. Po mojem mnenju je krožna družba srečna družba.

Obstaja že vrsta pobud za spodbujanje krožnega gospodarstva: evropska platforma deležnikov za krožno gospodarstvo, partnerstva v okviru agende za mesta ter pobuda za krožna mesta in regije, če jih navedemo le nekaj. Kateri ukrepi bi bili po vašem mnenju potrebni na ravni EU, da bi (bolje) podprli lokalne in regionalne oblasti pri prehodu na krožno gospodarstvo?

Uspeh se začne z izmenjavo primerov dobre prakse in vzajemno inspiracijo. V ta namen so mreže odlične. Toda najboljša podpora, ki jo Evropa lahko ponudi lokalnim in regionalnim oblastem, je priprava trdnega in konkretnega akcijskega načrta. Potrebnih je manj besed in več dejanj! Mesta in regije pogosto občutijo negativne posledice izdelkov, ki jih ne uporabljamo več. Pomislite na onesnaževanje vode, zraka in tal. Proizvajalci v zvezi s tem ne nosijo nikakršne odgovornosti. To je treba resnično spremeniti in ob podpori vseh mojih sodelavcev v Evropskem odboru regij smo pripravljeni, da to spremembo dosežemo.

Ozadje

Namen mnenja , ki ga pripravlja Tjisse Stelpstra, je okrepiti lokalni in regionalni steber novega akcijskega načrta za krožno gospodarstvo, da bi mesta in regije postavili v njegovo središče. Mnenje naj bi bilo predvidoma sprejeto na plenarnem zasedanju od 12. do 14. oktobra 2020. Tukaj lahko preberete naš zadnji prispevek.

Vsako leto gospodarske dejavnosti v EU skupaj ustvarijo 2,5 milijarde ton odpadkov ( Eurostat ). To je 5 ton na prebivalca na leto. Zaenkrat še nimamo celovitega sklopa pravnih in političnih zahtev, da bi morali vsi izdelki, ki pridejo na trg EU, biti vse bolj trajnostni in prestati preskus krožnosti. To je cilj novega akcijskega načrta za krožno gospodarstvo Evropske komisije, ki je bil predstavljen 11. marca 2020.

Krožno gospodarstvo je eden temeljnih stebrov evropskega zelenega dogovora in je ključno za dosego podnebne nevtralnosti do leta 2050. Evropski odbor regij je 15. junija 2020 ustanovil delovno skupino za zeleni dogovor na lokalni ravni . Sestavlja jo 13 izvoljenih predstavnikov lokalne in regionalne ravni , njen cilj pa je dogovor pretvoriti v konkretne projekte in neposredno financiranje mest in regij, da bodo lahko v praksi uresničili trajnostni prehod.

Kontaktni osebi:

Andrea Huisman

A.Huisman@drenthe.nl

David Crous

david.crous@cor.europa.eu