V tem intervjuju predsednik Kujavsko-Pomorjanskega vojvodstva Piotr Całbecki (PL/EPP) odgovarja na pet vprašanj o upravljanju voda v kontekstu epidemije COVID-19 in nezmanjšanega globalnega segrevanja. Poročevalec za mnenje OR o okvirni direktivi o vodah in direktivi o poplavah poziva k spremembi paradigme, ki bo krožnost in trajnost postavila v središče našega načina uporabe naravnih virov, zlasti vode. Komisija ENVE bo o osnutku mnenja glasovala na svoji naslednji seji 8. junija . Mnenje bo predvidoma sprejeto na plenarnem zasedanju 1. in 2. julija, ob razpravi na visoki ravni o evropskem zelenem dogovoru.
Nam lahko kot poročevalec o okvirni direktivi o vodah poveste, zakaj je ta tema pomembna za EU ter njene regije in mesta? Kako ocenjujete njeno izvajanje po 20 letih od uveljavitve in kaj smo se iz tega naučili?
Okvirna direktiva o vodah je učinkovala zelo pozitivno. Ni se izboljšalo le ekološko stanje sladkovodnih in obalnih ekosistemov v Evropi, temveč tudi okoljska ozaveščenost naše družbe. Vendar so se po 20 letih izvajanja pojavili novi izzivi in nove rešitve. Med novimi izzivi, s katerimi se soočamo, so vse bolj opazni znaki globalnega segrevanja ter nujnost izvajanja evropskega zelenega dogovora in nove strategije za spodbujanje krožnega in biogospodarstva. Najprej potrebujemo sistemske rešitve, s katerimi bomo nevarnost suše pretvorili v priložnosti, začeti pa je treba s povezovanjem okvirne direktive o vodah z direktivo o poplavah. Poleg tega je treba širiti inovativne rešitve in izkoristiti priložnosti na področju ekohidrologije in rešitev, ki temeljijo na naravi. To so učinkovita orodja zlasti za blažitev posrednih učinkov, kot je razpršeno onesnaževanje zaradi kmetijstva in mest, ki je na nekaterih zbirnih območjih vir skoraj 50 % onesnaženosti.
Ste predsednik Kujavsko-Pomorjanskega vojvodstva. Pomanjkanje vode in suša sta tudi na Poljskem vedno večji izziv. Kako pomembno je vključiti regionalne in lokalne oblasti v gospodarjenje z vodami?
Kujavsko-Pomorjansko vojvodstvo je ena najbolj raznolikih regij na Poljskem, kar zadeva vodne vire. Vendar se soočamo tudi s težavami, ki jih moramo nujno reševati. Zaradi suše v zadnjih letih so se vodostaji reke Visle drastično znižali. V južnem delu regije je področje intenzivnega kmetijstva, ki je utrpelo pomanjkanje vode, kar je povzročilo erozijo tal, razpršeno onesnaženje jezer in rek ter dolgotrajen upad trajnosti. Vendar pa imamo v severnem delu regije velika območja naravnih gozdov in jezera, ki so raj za biotsko raznovrstnost. Kot predsednik vojvodstva z univerzitetno diplomo s področja obnove jezer zelo dobro vem, da so lokalne in regionalne oblasti ključne za gospodarjenje z vodami. Mi najlažje prepoznamo posebne izzive, s katerimi se soočajo posamezna območja in skupnosti, obenem pa smo tudi bolje pripravljeni razvijati prilagojene politike, ki upoštevajo prav te posebnosti.
Podnebne spremembe in pandemija COVID-19 močno vplivajo na vodne vire, storitve in oskrbo v Evropi in po svetu. Kaj je treba storiti, da bo čista in kakovostna voda dostopna vsem?
Drugače bi morali dojemati naš odnos z naravo. Preoblikovati moramo sedanji mehanični pristop, ko si dovolimo, da slepo in brez nadzora trošimo naravne vire, nenazadnje tudi zato, ker nenehno odlagamo odpadke in onesnaževala. Razviti in sprejeti moramo ekosistemski pristop, ki krožnost postavlja v središče našega načina uporabe naravnih virov, zlasti vode. Trajnost na področju upravljanja z vodami ni mogoča brez odgovornega in vključujočega odločanja, ki vsem zagotavlja dostop do čiste vode.
Tudi vaše mnenje bo prispevalo k akcijskemu načrtu za ničelno onesnaževanje zraka, vode in tal, ki ga bo Evropska komisija predstavila prihodnje leto. Kaj je vaše glavno sporočilo v zvezi s tem?
Moje glavno sporočilo je, da moramo spremeniti odnos do narave in oblikovati okolju prijazne politike. Živimo v antropocenu, tj. dobi, v kateri ima človekova dejavnost prevladujoč vpliv na podnebje in okolje, zato moramo vsi sprejemati odgovorne odločitve. Bomo še naprej uničevali naravo in neposredno ogrožali človeško civilizacijo ali se bomo naučili trajnostnega upravljanja virov? Imamo krasno priliko za prehod na krožno gospodarstvo, ki spoštuje okolje s trajnostno porabo vode in drugih pomembnih virov. Ključni vidik tega premika je akcijski načrt za ničelno onesnaževanje zraka, vode in tal.
Vaše mnenje se nanaša na izzive, povezane s poplavami, onesnaževanjem vode in posledicami človekovih dejavnosti na okolje. Katere instrumente potrebujejo lokalne in regionalne oblasti za boljše odzivanje na te izzive?
Vpliv človekovih dejavnosti na okolje in zlasti na vodne vire ima kumulativni učinek in ustvarja nevarno spiralo. Potrebujemo novo paradigmo, ki bo temeljila na znanstvenih dokazih in bo lokalnim in regionalnim oblastem pomagala pri sprejemanju optimalnih političnih odločitev. Zato je treba vzpostaviti stalno sodelovanje med lokalnimi in regionalnimi oblikovalci politik ter znanstveniki. S ponosom lahko omenim naše sodelovanje s profesorjem Maciejem Zalewskim, direktorjem Evropskega regionalnega centra za ekohidrologijo, mednarodnega inštituta poljske akademije znanosti, ki se posveča preučevanju interakcije med vodnimi in ekološkimi sistemi.
Drugi potreben korak so dodatni instrumenti za okrepitev izobraževanja o trajnosti, ozaveščanje naših skupnosti ter razvoj znanja in vrednot, ki vodijo k bolj trajnostnim načinom življenja. Digitalizacija nudi ogromno možnosti za neposredno vključevanje državljanov v ta prizadevanja. Dober primer je mobilna aplikacija, ki so jo nedavno razvili v okviru projekta AMBER (Adaptive Management of Barriers in European Rivers) in vključuje tudi program „znanost za državljane“, da bi k zbiranju in razširjanju podatkov pritegnila organe, nevladne organizacije in javnost. Danes nam nove priložnosti ponuja evropski zeleni dogovor z usklajeno vizijo, ki temelji na trdnem interdisciplinarnem okviru. Zato sem glede prihodnosti optimist.
Opombe:
Osnutek mnenja Preverjanje ustreznosti okvirne direktive o vodah in direktive o poplavah , ki ga je pripravil poročevalec Piotr Całbecki (PL/EPP), je na voljo v 23 jezikih EU in komisija ENVE bo o njem glasovala na svoji naslednji seji 8. junija. Dokumenti za sejo so na voljo tu .
Tretjina ozemlja EU je izpostavljena pomanjkanju vode, ki je razlog za zaskrbljenost v številnih državah članicah. Podnebne spremembe povzročajo nepredvidljive vremenske vzorce, pričakovati je vse več suš in pomanjkanje količine in kakovosti sladkovodnih virov. Sporočilo OR za javnost z dne 11. 12. 2018 o ponovni uporabi vode za kmetijstvo in ohranjanju okolju prijaznih mestnih območij.
Kontaktna oseba:
David Crous
Tel.: +32 (0)470 88 10 37
david.crous@cor.europa.eu