Za strojni prevod spodnjega besedila kliknite tukaj.
„Val prenove“ bo imel ključno vlogo pri gospodarskem in socialnem okrevanju Evrope  

Enrico Rossi (IT/PES), član sveta občine Signa (Firence) in nekdanji predsednik dežele Toskana (2010–2020), v tem pogovoru odgovarja na šest vprašanj o mnenju, ki ga je pripravil o evropski pobudi „val prenove“. Evropski odbor regij (OR) je to mnenje sprejel marca. Pobuda val prenove, ki jo je Evropska komisija predstavila 14. oktobra 2020 , je namenjena izboljšanju energijske učinkovitosti stavb v Uniji in je ključni steber časovnega načrta evropskega zelenega dogovora . Stavbe predstavljajo 40 % evropske porabe energije in so vir 36 % emisij toplogrednih plinov, zato je njihova prenova ključna, da bi EU dosegla podnebno nevtralnost do leta 2050. V mnenju , ki ga je pripravil Enrico Rossi, mesta in regije pozivajo k reviziji shem državne pomoči, določitvi prožnejših proračunskih pravil, da bi čim bolj povečali naložbe in prenovo, in podnacionalnih ciljev za prenovo stavb ter vključitvi obnovljivih virov energije v projekte prenove. OR in Evropska komisija sta pravkar podpisala akcijski načrt za pospešitev prenove in razogljičevanja stavbnega fonda v EU.

Enrico Rossi, že pred meseci ste prepoznali pomen vala prenove in se z njim začeli ukvarjati, še preden je Evropska komisija objavila svoj dokument. Zakaj je po vašem mnenju ta strategija pomembna za evropska mesta in regije leta 2021?

Val prenove je po mojem ključen steber uspešnosti evropskega zelenega dogovora in trdnega gospodarskega in socialnega okrevanja Evrope. Mesta in regije morajo tej strategiji nameniti posebno pozornost iz dveh razlogov.

Prvi razlog je nedvomno podnebje. Stavbe v Evropi predstavljajo 40 % porabe energije in so vir 36 % emisij toplogrednih plinov. Očitno je, da bo za doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050 potrebna resnična revolucija na področju urbanizma in arhitekture, katere cilj bo že v zasnovi projektov zeleni in trajnostni prehod na naših ozemljih, vključno s spodbujanjem ponovne uporabe materialov.

Drugi razlog je gospodarsko okrevanje, usmerjeno v odpravljanje neenakosti. Val prenove je priložnost za ponovni zagon motorjev gospodarstva, ustvarjanje delovnih mest in revitalizacijo prostora v naših mestih. Ocenjuje se, da bi lahko z njegovim izvajanjem ustvarili približno 4 milijone novih delovnih mest. Hkrati je strategija idealno orodje za naložbe v socialna stanovanja in javne stavbe, od bolnišnic do šol. Gospodarski razvoj, energetska trajnost ter krepitev socialne kohezije in solidarnosti, torej.

Val prenove velja za odličen primer „zelenega“ okrevanja, kjer se odločitve, povezane s podnebjem, stikajo z nujnostjo ponovnega zagona lokalnih gospodarstev: kakšni so pogoji za uresničitev tega potenciala?

Evropska unija ima v naslednjih letih na voljo izjemna sredstva, če upoštevamo večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 in evropski instrument za okrevanje Next Generation EU . Skupaj gre za približno 1800 milijard EUR. Vendar pa morajo biti regije vključene v načrtovanje in izvajanje nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, če želimo v celoti izkoristiti ta ogromna razpoložljiva sredstva in priložnosti, ki jih prinaša val prenove.

Vztrajno se zavzemamo za upravljanje na več ravneh, tudi glede financiranja. Zelo koristen bi bil zlasti instrument tehnične pomoči, ki bi bil dostopen vsem lokalnim in regionalnim oblastem za izvajanje strategije, in prožnejša proračunska pravila za uprave. V mislih imam decentraliziran model mehanizma Evropske investicijske banke (EIB) z imenom ELENA (evropska pomoč, namenjena področju energije na lokalni ravni) ter večjo sinergijo med tem mehanizmom in programom EU za raziskave in inovacije Obzorje Evropa , da bi lahko s posamičnih primerov dobre prakse prešli na naložbe v velikem obsegu. EIB mora postati podnebna banka Evropske unije in omogočiti dostopnejše financiranje, tudi prek oblik decentralizacije na terenu, morda po vzoru regionalnih točk „vse na enem mestu“ ali ad hoc uradov, namenjenih posebnim projektom.

Ko govorimo o valu prenove, takoj pomislimo na stavbe. V mnenju pa je veliko govora tudi o soseskah in mestih. Zakaj menite, da je ta razsežnost tako pomembna?

Strategije za energijsko učinkovitost so bile doslej namenjene posamezni stavbi, če ne kar posameznemu stanovanju. Val prenove pa nam daje možnost, da spremenimo obseg posredovanja. Strategija bo dejansko učinkovita le, če bo lahko ustvarila zeleni val v celotnih soseskah. Zato pozdravljamo sporočilo Komisije, ki poudarja pomen pristopa po okrožjih in energetskih skupnosti.

V okviru ambiciozne strategije krožnega gospodarstva imamo izjemno priložnost za spodbujanje revitalizacije mest s spodbujanjem „ničelne porabe“ nepozidanih tal in vse pogostejše uporabe sonaravnih rešitev.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je nedavno predstavila pobudo z imenom „ novi evropski Bauhaus “. Kako je ta povezana z valom prenove?

Novi evropski Bauhaus je zelo zanimiva zamisel, ki lahko da dušo prenovi mest in omogoči radikalen razmislek o naših soseskah, predmestjih in starih mestnih jedrih. Novi evropski Bauhaus in val prenove se lahko povežeta v točkah, o katerih sem že govoril: gre za pristop po okrožjih in energetske skupnosti ter vključevanje območij in državljanov. Izkoristili bi lahko ustvarjalni potencial najboljših umov v evropski družbi in jih uporabili za veliko preobrazbo, ki je namen evropskega zelenega dogovora .

V svojem mnenju pozivate k okrepljenemu sodelovanju glede vala prenove med Evropskim odborom regij in drugimi evropskimi institucijami, začenši s Komisijo. Kako lahko OR spodbuja in podpira izvajanje vala prenove?

Poslanstvo Odbora je dati besedo regionalnim in lokalnim skupnostim, vključno z bolj podeželskimi in obrobnimi območji, v postopkih odločanja in zakonodajnih postopkih EU. Val prenove je pritegnil posebno zanimanje Komisije, ki priznava, da so lokalne in regionalne oblasti nepogrešljiva raven upravljanja za izvajanje strategije. Instituciji sta pravkar podpisali akcijski načrt za okrepljeno sodelovanje , da bi pospešili izvajanje politik zelenega dogovora in ustvarili prave pogoje z vidika politične volje, tehničnih zmogljivosti in črpanja sredstev EU in nacionalnih sredstev. Namen akcijskega načrta je tudi zagotoviti, da je nova zakonodaja primerna za hitro izvajanje, in vnaprej preprečiti potencialne ovire pri prehodu z evropske na nacionalno, regionalno in lokalno raven. Gre tudi za to, da se pobude od spodaj navzgor izkoristijo v kar največji meri, in sicer s spodbujanjem sinergij med različnimi ravnmi upravljanja in krepitvijo odnosa z državljani.

Poudarjate, da mora strategija za val prenove temeljiti ne le na evropskem zelenem dogovoru, ampak tudi na evropskem stebru socialnih pravic. Kako pomembna je socialna razsežnost v tej urbani revoluciji?

Socialna razsežnost je bistvenega pomena. Boj proti podnebni krizi mora biti tudi boj proti neenakostim in socialni pravičnosti. Nihče ne sme biti zapostavljen. 17 % Evropejcev živi v prenaseljenih stanovanjih, 34 milijonov prebivalcev pa živi v energijski revščini. Val prenove bi moral prispevati k uresničevanju pravice vsakogar do cenovno dosegljivega in zdravega stanovanja, kot to določa 19. načelo evropskega stebra socialnih pravic . Treba je na primer omejiti pojav „izrinjanja“ (izselitev stanovalcev zaradi prenove): številni so namreč prisiljeni zapustiti svoje domove, ker ne zmorejo plačati višjih najemnin, ki so posledica prenove na željo lastnikov.

Tudi številna naša podjetja se stežka soočajo z izzivom sprememb in nujnostjo zaščite delovne sile s spodbujanjem socialno trajnostnih možnosti za prekvalifikacijo. Celotnemu gradbenemu sektorju je treba pomagati premostiti vrzel v znanju, kvalifikacijah in tehnologiji ter olajšati ustanavljanje inovativnih novih podjetij.

Kontakt:

PresseCdr@cor.europa.eu

Deli :