Evropski odbor regij poziva Evropsko komisijo in države članice, naj vzpostavijo preprostejše in hitrejše mehanizme financiranja, da bi lokalne in regionalne oblasti lahko izvajale projekte prenove

Evropski odbor regij (OR) je soglasno sprejel mnenje o valu prenove , ki je načrt EU za izboljšanje energetske učinkovitosti evropskega stavbnega fonda. Stavbe predstavljajo 40 % evropske porabe energije in so vir 36 % emisij toplogrednih plinov, zato je njihova prenova ključna, da bi EU dosegla podnebno nevtralnost do leta 2050. Mesta in regije pozivajo k reviziji shem državne pomoči, določitvi prožnejših proračunskih pravil, da bi čim bolj povečali naložbe in prenovo, in podnacionalnih ciljev za prenovo stavb ter vključitvi obnovljivih virov energije v projekte prenove.

Po plenarni razpravi s komisarko EU za energijo Kadri Simson je Enrico Rossi (IT/PES) , poročevalec OR za mnenje o valu prenove , član občinskega sveta Signe (Firence) in nekdanji predsednik dežele Toskana (2010–2020), povedal: „Zeleno okrevanje se začne v naših domovih. Z valom prenove, ki je eden glavnih stebrov zelenega dogovora, lahko ponovno zaženemo gospodarstvo, ustvarimo 160.000 delovnih mest v gradbenem sektorju in se zoperstavimo energetski revščini ter obenem dosežemo cilje glede podnebne nevtralnosti. Zagotoviti moramo, da bodo sredstva iz večletnega finančnega okvira, načrta za okrevanje ter nacionalnih in regionalnih skladov uporabljena v medsebojni sinergiji in ne bodo preusmerjena drugam. Da bi uspeli, morajo mesta in regije imeti ključno vlogo. Zato potrebujemo konkretna orodja, kot so lokalni instrumenti tehnične pomoči, ki bodo na voljo vsem lokalnim in regionalnih oblastem za izvajanje vala prenove, ter usposabljanje za delavce, zlasti tiste v MSP, da bi pomagali ustvariti več delovnih mest.“

OR poziva Evropsko komisijo in države članice, naj vzpostavijo mehanizme neposrednega financiranja, da bi lokalne in regionalne oblasti lahko izvajale projekte prenove. Poziva tudi k izvedbi napovedane revizije evropskih shem državne pomoči za energetsko učinkovitost stavb, da bi odpravili trenutne ovire za naložbe.

Mesta in regije pozivajo Evropsko komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami uvede prožnejša proračunska pravila za lokalne in regionalne oblasti, da bi podprla njihove naložbene zmogljivosti na področju prenove obstoječih stavb in gradnje novih socialnih stanovanj. Poudarja tudi, da morajo Komisija in države članice za izvedbo vala prenove gradbenemu sektorju zagotoviti znatno podporo, da bi se zapolnile vrzeli v znanju, povezane z veščinami, tehnologijo in preusposabljanjem delavcev.

Val prenove je treba podpreti z zanesljivo tehnično pomočjo, ki bo na voljo vsem lokalnim in regionalnim oblastem. Člani se zavzemajo za okrepitev in decentralizacijo mehanizma ELENA Evropske investicijske banke z racionalizacijo modela točk „vse na enem mestu“, da bi se vsem lokalnim in regionalnim oblastem ter podjetjem zagotavljala tehnična pomoč.

OR v mnenju poziva Evropsko komisijo in države članice, naj v celoti vključijo val prenove v programe za okrevanje in odpornost ter evropske strukturne in investicijske sklade.

Dodatni predlogi OR za uspešno izvajanje vala prenove na vseh ozemljih:

• Uvesti bi bilo treba ukrepe za preprečevanje izselitev zaradi prenove. Evropska komisija in oblasti na vseh ravneh morajo preprečiti prenos stroškov prenove na najemnike. OR predlaga, naj bodo povišane najemnine izravnane s prihranki energije.
• OR poziva Evropsko komisijo, naj od držav članic zahteva, da z vzpostavitvijo učinkovitih podnebnih in energetskih dialogov na več ravneh celovito in učinkovito vključijo regionalne in lokalne oblasti v pripravo in izvajanje nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost.
• Val prenove je treba izvajati tudi na manj urbaniziranih in bolj oddaljenih območjih, vključno s podeželskimi skupnostmi.
• Spodbujati bi bilo treba krožne procese v gradbeništvu in okrepiti mehanizme certificiranja, ki spodbujajo izbiro gradbenih materialov in tehnik na podlagi njihovega življenjskega cikla.
• Okrepiti bi bilo treba lokalne energetske skupnosti in vlogo proizvajalcev-odjemalcev z decentralizirano proizvodnjo energije in spodbudami za razvoj modela najemnine z vključenimi stroški, ki je osnovno načelo na Švedskem in Finskem, v skladu s katerim so lastniki nepremičnin spodbujeni, da varčujejo z energijo ter obenem zagotavljajo primerno notranje okolje.
• Razširiti bi bilo treba analizo energetske revščine, ki ne bi zajemala samo gospodinjstva, in uporabljati model okolju prijaznih proizvodnih območij kot koristen primer vključevanja proizvodne industrije v val prenove.
• Zagotoviti bi bilo treba znatno podporo gradbeništvu, ki ga je kriza hudo prizadela in v katerem je precej malih podjetij.
• Povečati bi bilo treba ambicioznost prizadevanj za razogljičenje ogrevanja in hlajenja stanovanj, ki imata v skupni porabi energije v stavbah EU več kot 80-odstotni delež.
• Člani pozdravljajo podnebni pakt in se zavezujejo, da bodo podprli njegovo izvajanje, zlasti z vključevanjem državljanov. OR priznava, da ima podnebni pakt ključno vlogo pri zagotavljanju učinkovitega izvajanja vala prenove in tega, da bodo lokalnim in regionalnim oblastem na voljo ustrezne zmogljivosti in orodja.
• Člani pozivajo Evropsko komisijo, naj še naprej spodbuja uvajanje sistemov upravljanja z energijo in informacijskega modeliranja gradbenih objektov.
• Razviti bi bilo treba sistematično uporabo meril za zelena javna naročila v gradbeništvu, da bi hitro zmanjšali porabo energije in uvedli bolj trajnostne modele upravljanja.
• Podatki o porabi energije v stavbah bi morali biti brezplačno dostopni v celotni EU.
• Določiti bi bilo treba podnacionalne cilje za vključevanje virov obnovljive energije v stavbe.
• OR poudarja pomen predloga za indikator pripravljenosti na pametne sisteme, ki bi meril pripravljenost stavb za povezovanje s pametnimi tehnologijami in omogočal seznanjenost lastnikov stavb in stanovalcev s tem.
• Posodobiti bi bilo treba okvir za energijske izkaznice, da bi povečali fond stavb z energijskimi izkaznicami.
• Zakonodajne zahteve za nakup in prenovo vseh obstoječih javnih stavb, minimalni standardi energetske učinkovitosti in obvezne ciljne letne stopnje prenove morajo biti dovolj prožni, da se lahko upoštevajo različne značilnosti stavb in okoliščine na posameznih ozemljih.

Osnovne informacije

V skladu z ocenami naj bi se z energetsko revščino soočalo 34 do 50 milijonov evropskih državljanov. Mnenje OR o valu prenove vključuje predlog Evropski komisiji in državam članicam, naj izračunajo energetsko revščino na podregionalni ravni.

Ocenjuje se, da je 75 % stavb v EU energetsko neučinkovitih, a se jih vsako leto prenovi le 1 %. Po ocenah naj bi val prenove do leta 2030 ustvaril 160.000 delovnih mest v gradbeništvu.

Prenova stavbnega fonda EU je poleg razogljičenja prometnega sektorja in ozelenitve mest ena ključnih prednostnih nalog zelenega dogovora . Ima namreč potencial za zmanjšanje porabe energije in emisij CO ₂ ter poleg tega za spodbujanje trajnostne rasti in ustvarjanja delovnih mest. Gradbeništvo je sektor, v katerem naložbe v višini enega milijona EUR ustvarijo največ delovnih mest ( IEA 2020 ).

Val prenove je zaživel 14. oktobra 2020 z objavo sporočila Evropske komisije Val prenove za Evropo – ekologizacija stavb, ustvarjanje delovnih mest, izboljšanje življenj . Gre za ključni steber časovnega načrta evropskega zelenega dogovora .

Namen vala prenove je odprava ovir za prenovo stavb. Skupina finančnih institucij za energetsko učinkovitost ( EEFIG ) je opredelila šest vrst ovir: strukturne ovire, informacijske ovire, pomanjkljivosti trga, pomanjkanje strokovnega znanja, splet dejavnikov, ki otežujejo združevanje projektov in/ali učinkovitejše lokalno usmerjene pristope, ter regulativne ovire. Vse te ovire neposredno vplivajo na lokalne in regionalne oblasti ter ovirajo njihovo zmogljivost večjega vlaganja v energijsko učinkovite projekte.

Prenova stavb je ključna prednostna naloga nove pobude Evropskega odbora regij zeleni dogovor na lokalni ravni , katere namen je postaviti mesta in regije v središče evropskega prehoda na podnebno nevtralnost. Ta pobuda je zaživela 15. junija 2020 z vzpostavitvijo posebne delovne skupine, ki jo sestavlja 13 članov . Sporočilo za javnost je na voljo tukaj . Na našem spletnem zemljevidu lahko najdete 200 primerov dobre prakse v zvezi z zelenim dogovorom.

Kontaktna oseba:

David Crous

david.crous@cor.europa.eu

+32 (0)470 88 10 37