Lokalne in regionalne oblasti v Evropski uniji ne smejo biti prepuščene same sebi pri soočanju z izzivi, ki jih prinaša izstop Združenega kraljestva iz EU. To je stališče, ki ga je Evropski odbor regij izrazil v resoluciji 17. maja in navedel, da ga skrbi prepočasen napredek v pogovorih med Združenim kraljestvom in EU.
V resoluciji , ki je bila sprejeta soglasno, je Odbor opozoril, da na irskem otoku ne sme biti neprepustne meje. Po njegovem mnenju bi morala EU za ublažitev negativnih posledic izstopa za regionalna gospodarstva ohraniti trdno politiko regionalnega razvoja. Poleg tega bi morala v ta namen izkoristiti svojo kmetijsko in ribiško politiko, mogoče pa bo potrebovala tudi prožnejša pravila o državni pomoči. OR poziva Evropsko komisijo, naj oceni, ali „je potreben stabilizacijski sklad za regije, ki jih bo izstop Združenega kraljestva iz EU najbolj prizadel“.
OR sicer nima formalne vloge v pogajanjih, vendar bodo nekateri njegovi člani in organi, ki jih zastopajo, sprejeli uradna stališča ob upoštevanju svojih zakonodajnih okvirov, tudi stališča o trgovini.
Karl-Heinz Lambertz , predsednik OR, je povedal: „ Izstop Združenega kraljestva iz EU 29. marca 2019 bi lahko lokalnim in regionalnim oblastem v EU povzročil precejšnje težave. Doslej so bila pogajanja premalo osredotočena na posledice brexita za regije in mesta v Evropi. Ker še ni jasno, kakšen bo prihodnji odnos med Združenim kraljestvom in EU, lokalne in regionalne oblasti težko karkoli načrtujejo. Predvsem je treba preprečiti, da bi na Irskem nastala neprepustna meja, in nadaljevati s programi EU, kot sta EU PEACE in Interreg, ki so od sprejetja Sporazuma iz Belfasta prispevali k izgradnji miru. “
Poleg tega je še dejal: „ Zdaj se je treba pragmatično odločati, tako v pogajanjih kot pri proračunu EU za obdobje po brexitu. Namesto tega pa slišimo predloge za krčenje našega najpomembnejšega solidarnostnega in investicijskega sklada, tj. kohezijske politike, čeprav sploh ni rečeno, da bodo sredstva za socialno, kmetijsko in ribiško politiko dejansko uporabljena za ublažitev posledic brexita. “
Predsednik Lambertz in predstavniki vseh petih političnih skupin v OR bodo 22. maja obiskali Dublin, nato pa bodo 23. maja odpotovali na Severno Irsko, kjer se bodo srečali s predstavniki združenj lokalnih vlad in lokalnimi podjetji ter si ogledali mejo.
Anketa , ki jo je OR izvedel med svojimi člani, in anketa , ki jo je združenje Eurochambres izvedlo med precejšnim številom lokalnih in regionalnih oblasti ter trgovinskih zbornic v EU, sta pokazali, da bodo ekonomske posledice brexita hude predvsem za Irsko, takoj po Združenem kraljestvu. Anketi in znanstvena študija , ki jo je naročil OR, so opozorile, da so zaradi brexita poleg tega še posebej ogrožene regije v Nemčiji, na Nizozemskem, v Belgiji in Franciji. Analize OR so tudi odkrile, da večini regij doslej še ni uspelo oceniti morebitnih posledic odhoda Združenega kraljestva, zlasti zaradi negotovosti v zvezi s pogajanji in prihodnjim odnosom med Združenim kraljestvom in EU.
Prizadevanja OR za analizo posledic brexita sodijo v okvir zaveze, ki jo je sprejel v resoluciji marca 2017 , namreč da okrepi „dialog z lokalnimi in regionalnimi oblastmi, ki jih ta proces najbolj zadeva, da bi pogajalcem EU lahko posredoval popolno sliko spreminjajočih se razmer na lokalni in regionalni ravni“.
Opomba za urednike:
• Resolucijo o posledicah izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije za lokalne in regionalne oblasti EU je OR sprejel 17. maja ob upoštevanju amandmajev. V njej obravnava vrsto gospodarskih, socialnih in političnih vprašanj, povezanih s pričakovanim odhodom Združenega kraljestva. Mednje sodijo položaj državljanov EU v Združenem kraljestvu in britanskih državljanov v EU, za katerega OR poziva k „jamstvu, da prihodnje spremembe politike v državah članicah EU ali v Združenem kraljestvu (…) pravic ne bodo ogrozile“. Te pravice vključujejo pravico „do zdravstvenega varstva in vzajemno priznavanje prispevkov za socialno varnost“. Resolucija še posebej opozarja na gospodarska vprašanja, povezana s pristanišči, Gibraltarjem in najbolj oddaljenimi regijami EU, ki so tako močno odvisne od britanskega gospodarstva, da bodo morebiti potrebni posebni ukrepi. Obravnavana je tudi možna oblika prihodnjega odnosa EU z Združenim kraljestvom. Pri tem Odbor v resoluciji predlaga, naj bodo lokalne in regionalne oblasti EU vključene v programe sodelovanja na enak način kot njihovi partnerji z Norveške in Islandije. Nekatere obstoječe mehanizme EU, kot so makroregionalne strategije in evropska združenja za teritorialno sodelovanje, pa bi lahko izkoristili za lažje sodelovanje z mesti in regijami Združenega kraljestva. To bi bil del ambicioznega sporazuma, ki „bo začrtal resnično partnerstvo med obema stranema ter bo vključeval trgovinske in gospodarske odnose, vendar ne bo omejen le nanje“. Resolucija opozarja tudi na „interes“ mest in regij v EU-27, „da se Združenemu kraljestvu dovoli, da sodeluje v nekaterih programih“, zlasti „na področjih izobraževanja, kulture, raziskav, inovacij in pristojnih agencij“, ter da ohrani tesno sodelovanje „na področju varnosti ter upravljanja meja in migracij“. OR, ki je ustanovil medregionalno skupino za regije, ki jih bo brexit najbolj prizadel, v resoluciji ponavlja svoje prepričanje, da „lahko zaradi svoje vloge najbolje oblikuje in uporablja institucionalne mehanizme za spodbujanje rednega posvetovanja in stikov z lokalnimi upravami in decentraliziranima parlamentoma ter skupščinama v Združenem kraljestvu“.
• Resolucija temelji na prvotnem stališču, ki ga je OR sprejel marca 2017, po govoru glavnega pogajalca EU evropskega komisarja Michela Barnierja in razpravi z njim. V preteklih 14 mesecih je OR izvedel vrsto anket med svojimi člani, lokalnimi in regionalnimi organi ter lokalnimi trgovinskimi združenji, naročil pa je tudi študijo o posledicah brexita za gospodarstva regij. Poleg tega je 30. novembra organiziral dvourno razpravo o brexitu, politične razprave s političnimi partnerji v Angliji, Walesu, na Škotskem in Severnem Irskem ter razprave v okviru EU-27.
• Plenarna skupščina OR je v resoluciji, sprejeti na zasedanju marca 2017, naštela vprašanja, ki bi jih bilo treba po mnenju OR obravnavati v pogajanjih med Združenim kraljestvom in EU, pri čemer še naprej prevladuje splošno prepričanje, „da tretja država in EU ne moreta skleniti sporazuma, ki bi bil boljši od članstva v EU“. OR je pozval k razmisleku „o začasnih ureditvah, da bi izstop čim manj negativno vplival na sedanje dolgoročne projekte na področju raziskav in razvoja ter s tem na lokalna gospodarstva“, pa tudi k posebni pozornosti glede možnih ureditev „za ublažitev posledic za vse zadevne regije in lokalne oblasti“. Odbor si želi pojasnila, „ali bodo sedanji energetski projekti Združenega kraljestva, zlasti projekti lokalnih in regionalnih oblasti ali njim namenjeni projekti ter projekti za zmanjšanje emisij CO2 in zagotavljanje trajnostne energije, še naprej upravičeni do sredstev Instrumenta za povezovanje Evrope, Evropskega sklada za strateške naložbe in Evropske investicijske banke“. Glede programov EU na področju mladih, izobraževanja ter raziskav in razvoja OR poziva pogajalca, naj „razmislita o ustreznih rešitvah v smislu t. i. pristopa za partnerske države, ki omogoča sodelovanje tretjih držav z EU na podlagi dvostranskih sporazumov“. Meni tudi, da bi bil lahko izstop „priložnost za izgradnjo pravičnejše, boljše in bolj vključujoče EU“ ter „priložnost za temeljito reformo“ proračuna EU, „pri čemer naj se upoštevajo potrebe lokalnih in regionalnih oblasti“.
Kontaktna oseba:
Andrew Gardner
Tel. +32 473843981
andrew.gardner@cor.europa.eu