Lokalni in regionalni voditelji so novega evropskega komisarja za delovna mesta in socialne pravice Nicolasa Schmita opozorili, da mora EU določiti jasna pravila za gospodarstvo platform, ki bodo zagotavljala pravice delavcev in enake konkurenčne pogoje za spletne in nespletne gospodarske dejavnosti na enotnem trgu.
Evropski odbor regij (OR) v dveh danes sprejetih mnenjih poudarja, da so številni sedanji predpisi EU zastareli zaradi porajanja novih poslovnih modelov in nestandardnih oblik zaposlitve, ki so pogoste na digitalnih platformah. Zlasti izvajanje direktive o elektronskem poslovanju iz leta 2000 je privedlo do več sodnih postopkov v zvezi z družbami, kot sta Uber in Airbnb.
Nicolas Schmit je na plenarnem zasedanju Evropskega odbora regij, kjer je prvič javno nastopil kot komisar za delovna mesta in socialne pravice, dejal: „Program nove Komisije teži k reševanju sedanjih izzivov in izkoriščanju priložnosti, ki jih prinašajo novi svet dela, globalizacija, avtomatizacija, digitalizacija in umetna inteligenca skupaj s prehodom na brezogljično gospodarstvo. Poskrbeti moramo, da bodo te spremembe prinesle koristi vsem Evropejcem pri teh prehodih, zlasti ko gre za njihova delovna mesta in možnosti za preživljanje. Regionalne vlade in uprave bodo odločilno prispevale k uresničevanju tega skupnega cilja.“
Predsednik Evropskega odbora regij Karl-Heinz Lambertz je dejal: „EU mora v prihodnosti osrednje mesto nameniti socialnim pravicam, ki bodo ljudi ščitile v času tehnoloških sprememb. Oblikovati mora jasen načrt, kako preprečiti, da zaradi sprememb v naših industrijskih panogah ne bo prihajalo do nadaljnje polarizacije plač in vse večje neenakosti. Platformno delo, ki bo ustrezno zakonsko urejeno, bo prinašalo koristi digitalizacije vsem, ne da bi bil pri tem kdo zapostavljen.“
Mnenji sta osredotočeni na različne vidike sodelovalnega gospodarstva in platformnega dela. V prvem mnenju , ki ga je pripravil svetnik občine Egaleo Dimitrios Birmpas (EL/PES), je poudarjeno, da je potreben celovit regulativni okvir na ravni EU, da bi platformnim delavcem zagotovili socialno zaščito in socialne pravice ter jih tako obvarovali pred praksami, kot je namerno napačno razvrščanje delavcev kot samozaposlenih, ki se ga poslužujejo delodajalci, da bi se izognili predpisom o zaposlovanju, davčnim obveznostim in kolektivnim pogodbam.
„Platformno delo prinaša številne priložnosti na trgu dela, saj je lahko dostopno in prožno. Sprejeti pa je treba ustrezne ukrepe za dostojne delovne pogoje platformnih delavcev. Temeljne delovne in socialne predpise je treba razširiti na gospodarstvo platform in v njem zaposlene delavce, med katerimi je veliko mladih. Zaradi nadnacionalne narave digitalnega gospodarstva je potreben jasen evropski okvir za reševanje številnih regulativnih izzivov, ki izhajajo iz platformnega dela, med drugim kako določiti obstoj delovnega razmerja,“ meni poročevalec, ki pozdravlja namero komisarja Schmita, da bo obravnaval delovne pogoje platformnih delavcev in nove oblike prekarnih zaposlitev.
V drugem mnenju OR poziva EU, naj jasno opredeli status platform sodelovalnega gospodarstva glede na točno stopnjo nadzora, ki ga ima platforma, da se pojasni vprašanje, kateri predpisi urejajo njihovo delovanje. Ker je v sodelovalnem gospodarstvu zabrisana meja med osebnimi in poklicnimi akterji, bi bilo treba pojem „ponudnik storitev“ pojasniti z uvedbo pragov na ravni EU. Novi predpisi EU bi morali tudi določati, da morajo platforme javnim organom zagotoviti podatke, ki jih ti potrebujejo za izvrševanje predpisov in ustrezno obdavčitev ponudnikov v sodelovalnem gospodarstvu.
Poročevalec Peter Florianschütz (AT/PES), poslanec deželnega zbora in član mestnega sveta Dunaja, je dejal: „V EU potrebujemo jasne in pravične predpise za digitalne platforme. Zakonodaja se mora uporabljati za vse, EU pa mora poskrbeti za interese svojih državljanov v mestih, skupnostih in regijah. Trenutno imamo več težav kot rešitev. Gre za vprašanja obdavčitve, kratkoročne najemne pogodbe v stanovanjskem sektorju in težave na področju mobilnosti v mestih in v javni sferi. EU mora bolje prisluhniti svojim mestom.“
V mnenju je izražena tudi zaskrbljenost zaradi razdrobljenosti enotnega trga, saj so države članice, regije in mesta določili različna pravila za akterje na trgu sodelovalnega gospodarstva. OR meni, da bi harmonizirana pravila spodbujala rast manjših podjetij sodelovalnega gospodarstva, saj se obstoječe velike mednarodne platforme lahko lažje prilagajajo kompleksni pravni ureditvi.
Kontaktna oseba:
Lauri Ouvinen
Tel.: +32 22822063
lauri.ouvinen@cor.europa.eu