Za strojni prevod spodnjega besedila kliknite tukaj.
Velike spremembe po volitvah in posledice pandemije glavna tema seje s Črno goro  

Črna gora bo potrebovala močno podporo Evropske unije, če želi obvladati velike gospodarske in politične spremembe ter si zagotoviti članstvo v EU. Na to so na seji 18. novembra opozorili lokalni in regionalni politiki iz EU in Črne gore.

Seja skupnega posvetovalnega odbora EU-Črna gora Evropskega odbora regij je potekala pred volitvami 30. avgusta, s katerimi se je zaključila vladavina Demokratske stranke socialistov (DPS), ki je bila na oblasti od leta 1990. Na isti dan so bile v organizirane tudi delne lokalne volitve; stranka DPS je v štirih od petih občin, kjer je potekalo glasovanje, izgubila oblast. Parlamentarne in lokalne volitve so potekale v napetem ozračju ob rekordni 77-odstotni skupni udeležbi na volitvah. Pogovori o oblikovanju nove vlade se nadaljujejo. Volitve so potekale v času, ko se Črna gora, kot vse druge evropske države, bori proti posledicam koronavirusa.

Roberto Ciambetti (IT/ECR), predsednik deželnega sveta Veneta in sopredsednik skupnega posvetovalnega odbora, je prihodnje uprave pozval, naj „vse razlike in spore na nacionalni, regionalni in lokalni ravni rešujejo na podlagi demokratičnega dialoga in v skladu z našimi skupnimi evropskimi vrednotami. Demokratično izvoljeni organi in izvršilni organi, ki jim odgovarjajo, imajo ključno vlogo.“

Tonino Picula (HR/PES), poročevalec Evropskega parlamenta za Črno goro, je v nagovoru posvetovalnemu odboru dejal: „Črna gora doživlja edinstveno obdobje – prvič v 30 letih se spreminja vladajoča stranka. S tehničnega vidika je to država, ki je najbližje pristopu, in bo, če se smer reform ne bo spremenila, najverjetneje postala 28. članica EU. Dosežen je bil napredek in cenim prizadevanja za ohranjanje dobrih sosedskih odnosov, vendar bi si želeli, da bi bilo storjenega več, predvsem glede svobode govora in medijev.“

Člani delegacije iz Črne gore so poudarili pomen nujne podpre EU njihovi državi in predpristopnega financiranja. Poudarili so tudi, da obeti za članstvo v EU spodbujajo reforme. Med govorniki sta bila Aleksandar Drljević , glavni pogajalec Črne gore z EU, in Darko Mrvaljević , predsednik odbora za evropsko povezovanje in mednarodno sodelovanje zveze črnogorskih občin.

Evropska komisija je opozorila na ugotovitve iz svojega zadnjega poročila o napredku Črne gore na poti k članstvu v EU , ki ga je objavila 6. oktobra . V poročilu navaja, da bi morale spremembe zakonodaje o lokalni samoupravi in občinskih zakonov, sprejete maja 2019, izboljšati kadrovanje in delo ter da so lokalnim oblastem že pomagale pri financiranju. V zvezi s širšimi vprašanji upravljanja je predstavnik Komisije povedal, da so bila priporočila iz leta 2019 le delno upoštevana in da je treba povečati preglednost, udeležbo zainteresiranih strani in zmogljivost vlade za izvajanje reform, tudi v javni upravi. Napredek na področjih, kot so sodstvo, spoštovanje temeljnih pravic in boj proti korupciji ter organiziranemu kriminalu, je majhen, na področju svobode izražanja pa ga sploh ni. Poleg tega se vse bolj širijo dezinformacije.

OR trenutno pripravlja mnenje o poročilih Evropske komisije o širitvi, v katerem bo omenjeno tudi stanje v Črni gori. Mnenje, ki bo predvidoma sprejeto februarja 2021, pripravlja Nikola Dobroslavić (HR/EPP), predsednik Dubrovniško-neretvanske županije.

Člani skupnega posvetovalnega odbora so razpravljali tudi o posledicah krize zaradi COVID-19 za Črno goro. Strokovni pogled in analizo so prispevali Žana Đukić iz odbora za financiranje lokalne samouprave, Džemal Lekić , član občinske uprave Podgorice, Linda Zeilina , glavna izvršna direktorica mednarodnega centra za trajnostne finance (ISFC), ter Hanna Norberg , ustanoviteljica Trade Economista s sedežem v Stockholmu. Črna gora je bila ena prvih držav v Evropi, ki so se odzvale na pandemijo, in je 11. marca uvedla omejevalne ukrepe. Pandemija je uničila turizem, enega glavnih virov prihodka, število okužb pa se je jeseni močno povečalo.

Roberto Ciambetti je povedal, da je bilo v soglasju s sopredsednikom Aleksandarjem Kašćelanom , županom Cetinja, sklenjeno, da bo „prva seja skupnega posvetovalnega odbora posvečena okrevanju gospodarstva po pandemiji COVID-19, ki je prizadela naša gospodarstva, tako v Evropski uniji kot Črni gori“.

Poleg sopredsednika Ciambettija OR v posvetovalnem odboru zastopajo še: Sergio Caci (IT/EPP), župan občine Montalto Di Castro, Gaetano Armao (IT/EPP), podpredsednik dežele Sicilija in regionalni minister za gospodarstvo, Isolde Ries (DE/PES), prva podpredsednica deželnega zbora Posarja, Mindaugas Sinkevičius (LT/PES), župan občine Jonava, Vincent Chauvet (FR/Renew Europe), župan občine Autun, Bronius Markauskas (LT/Evropska zveza), župan občine Klaipėda, in Satu Haapanen (FI/Zeleni), članica mestnega sveta Ouluja.

Črnogorsko delegacijo je vodil Aleksandar Kašćelan , župan Cetinja. Prisotni so bili še: Igor Golubović , župan občine Pljevlja, Vladimir Jokić , župan Kotorja, Dušan Raičević , župan Bara, in Petar Smolović , župan občine Bijelo Polje.

Deli :