Evropski odbor regij in Evropska komisija z združenimi močmi za posodabljanje javnih in zasebnih zgradb v lokalnih in regionalnih skupnostih EU

Prenova stavbnega fonda EU je ključna, da bo mogoče do leta 2050 doseči podnebno nevtralnost in okrepiti zaposlovanje v obdobju okrevanja po epidemiji COVID-19. Ocenjuje se, da je 75 % stavb v EU energetsko neučinkovitih, a jih vsako leto prenovijo le 1 %. 40 % porabe energije v Evropi predstavlja poraba stavb, iz njih pa prihaja 36 % vseh emisij toplogrednih plinov . Po ocenah naj bi val prenove do leta 2030 ustvaril 160 000 delovnih mest v gradbeništvu. Zdravstvena kriza zaradi COVID-19 je še bolj izpostavila potrebo po izboljšanju naših stavb in odpravi energijske revščine, ki še vedno pesti okoli 40 milijonov državljanov EU.

Na seji o financiranju vala prenove so predstavniki EU, lokalni in regionalni voditelji ter strokovnjaki iz vse EU razpravljali o izzivih in možnostih financiranja za mesta in regije pri pospeševanju posodabljanja stavbnega fonda. Namen vala prenove je odpraviti ovire za prenovo stavb, na primer strukturne in upravne ovire, pomanjkanje naložb, pomanjkljivosti trga, regulativne ovire in pomanjkanje strokovnega znanja.

Razpravo je začel Juan Espadas (ES/PES) , župan Seville, v OR pa predsednik komisije ENVE in delovne skupine za zeleni dogovor na lokalni ravni , z besedami: „Danes vemo, da se moramo v boju proti podnebni krizi osredotočiti zlasti na posodobitev našega stavbnega fonda. Val prenove je ključni steber evropskega zelenega dogovora in zato priložnost, da naredimo naše javne stavbe, kot so šole in bolnišnice, socialna stanovanja ter naše domove bolj trajnostne, okolju prijazne in energetsko učinkovite. Za uspeh te obsežne urbane revolucije je ključno financiranje, a ne izključno. Pri tem namreč ne smemo zapostaviti podnebnih in socialnih ciljev in moramo poskrbeti, da ne bo zapostavljen noben posameznik ali območje.“

Enrico Rossi (IT/PES) , nekdanji predsednik dežele Toskana (2010–2020) in sedanji član občinskega sveta Signe (Firence) ter poročevalec OR o valu prenove ( mnenje ), je dejal: „17 % Evropejcev živi v prenaseljenih stavbah in vsaj 34 milijonov državljanov trpi zaradi energijske revščine. Val prenove mora okrepiti solidarnost in socialno vključenost ter odpravljati revščino s povečanjem naložb v energetsko učinkovita javna in socialna stanovanja. Učinek zdravstvene krize na gospodarstvo je izjemno resen. Krepitev javnih naložb v gradbeništvu je ključen spremljajoči ukrep okrevanja po pandemiji COVID-19.“

Osnutek mnenja OR o valu prenove bo komisija ENVE sprejela 1. februarja na prihodnji seji , končna različica mnenja pa bo predvidoma sprejeta na plenarnem zasedanju OR marca 2021.

Vlasta Krmelj (SI/EPP) , županja Selnice ob Dravi, podpredsednica delovne skupine za financiranje in naložbe mreže FEDARENE ter direktorica agencije ENERGAP , je poudarila, da „so agencije za energijo po vsej Evropi pripravljene, da val prenove pretvorijo v konkretne programe, ki spodbujajo obsežne naložbe. Agencije so spodbujevalke trga z javnimi pooblastili, ki nudijo tehnično pomoč občinam, regijam, podjetjem in državljanom ter lahko povežejo deležnike in ravni upravljanja. Imajo splošno in strokovno znanje o stavbah, tehnologiji in vrednostnih verigah ter izkušnje z razvojem modelov financiranja z različnimi tokovi financiranja.“

Mikel Irujo Amezaga (ES/EA) , generalni direktor za zunanje zadeve v vladi avtonomne skupnosti Navarra, je dodal: „Imamo zelo pozitivne izkušnje s partnerstvom za spodbujanje energetske učinkovitosti v okviru agende za mesta. Evropska komisija je v predlogu vala prenove upoštevala nekatere ukrepe, ki smo jih uvedli, na primer vzpostavitev točk 'vse na enem mestu’ za spodbujanje državljanov k aktivni udeležbi pri trajnostnem energetskem prehodu.“

Med gostujočimi govorniki so bili član kabineta komisarke za energijo Kadri Simson ter predstavniki GD ENER , GD REGIO in EASME . Predstavnik EIB je spomnil, da javne naložbe ne bodo dovolj, da bi odpravili sedanjo vrzel v naložbah v energetsko učinkovitost. Pretekli teden sta OR in EIB s skupnim akcijskim načrtom za leto 2021 obnovila sodelovanje.

Vse države članice EU naj bi pripravile dolgoročne nacionalne strategije prenove, ki bodo del njihovih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (NEPN) . Uspeh nacionalnih strategij prenove je v glavnem odvisen od sodelovanja z lokalnimi in regionalnimi oblastmi, saj imajo pogosto v lasti velik stavbni fond oziroma z njim upravljajo ter so odgovorne za tretjino javne porabe in dve tretjini javnih naložb v EU. Žal je nedavno posvetovanje (januarja 2021), ki sta ga opravila OR in CEMR , pokazalo, da „številne vlade EU izključujejo regije in mesta iz priprave načrtov okrevanja po COVID-19“ .

Ozadje:

Seja na temo financiranja vala prenove je bila organizirana v okviru pobude OR „zeleni dogovor na lokalni ravni“. OR je na podlagi prednostne naloge „oblikovanje odpornih skupnosti“ razvil pobudo „zeleni dogovor na lokalni ravni“ , katere cilj je mesta in regije postaviti v središče evropskega zelenega dogovora in zagotoviti, da se bodo tako strategija EU za trajnostni razvoj kot tudi načrti za okrevanje po pandemiji COVID-19 pretvorili v neposredno financiranje za mesta in regije ter v konkretne projekte za vsako območje. Pobuda „zeleni dogovor na lokalni ravni“ je zaživela 15. junija 2020 z vzpostavitvijo posebne delovne skupine, ki jo sestavlja 13 članov . V okviru pobude je nastal spletni zemljevid z 200 primeri dobrih praks, ki naj bi služile kot navdih za ukrepe in njihovo pospešitev.

Val prenove je zaživel 14. oktobra 2020 z objavo sporočila Evropske komisije Val prenove za Evropo – ekologizacija stavb, ustvarjanje delovnih mest, izboljšanje življenj . Gre za ključni steber časovnega načrta evropskega zelenega dogovora .

Namen vala prenove je odprava ovir za prenovo stavb. Finančna institucija za energetsko učinkovitost ( EEFIG ) je opredelila šest vrst ovir: strukturne ovire, informacijske ovire, pomanjkljivosti trga, pomanjkanje strokovnega znanja, splet dejavnikov, ki otežujejo združevanje projektov in/ali učinkovitejše lokalno usmerjene pristope, ter regulativne ovire. Vse te ovire neposredno vplivajo na lokalne in regionalne oblasti ter ovirajo njihovo zmogljivost večjega vlaganja v energetsko učinkovite projekte.

Prenova stavbnega fonda EU je poleg razogljičenja prometnega sektorja in ozelenitve mest ena ključnih prednostnih nalog zelenega dogovora . Ima namreč potencial za zmanjšanje porabe energije in emisij CO ₂ ter poleg tega za spodbujanje trajnostne rasti in ustvarjanja delovnih mest. Gradbeništvo je sektor, v katerem naložbe v višini enega milijona EUR ustvarijo največ delovnih mest ( IEA 2020 ).

Skupina PES Evropskega odbora regij ta teden gosti vrsto dogodkov na temo „Stanovanja za vse: čas, da Evropa ustvari rezultate“ .

Kontaktna oseba:

David Crous

david.crous@cor.europa.eu

+32 (0)470 88 10 37