Lokalni in regionalni voditelji pozivajo institucije EU, naj tesno sodelujejo z lokalnimi vladami, da bi ublažili teritorialne in družbeno-gospodarske posledice demografskih sprememb.
Lokalni in regionalni voditelji Evrope so med razpravo z Dubravko Šuico, podpredsednico Evropske komisije, pristojno za demokracijo in demografijo, institucije EU pozvali, naj tesno sodelujejo z lokalnimi vladami, da bi ublažili teritorialne in družbeno-gospodarske posledice demografskih sprememb. V več kot 40 % regij EU se prebivalstvo zmanjšuje, zato se Evropski odbor regij zavzema za vključitev demografske razsežnosti v vse politike EU in v razpravo o prihodnosti Evrope.
Evropska komisija je pred kratkim objavila poročilo o vplivu demografskih sprememb , v katerem je priznala, da se vprašanja, povezana z demografskimi spremembami, „pogosto najbolje obravnavajo na lokalni in regionalni ravni“. Poleg tega je opozorila na tesno povezavo med demografskimi spremembami ter zelenim in digitalnim prehodom in na to, da lahko demografske spremembe na območjih, ki se soočajo z upadanjem števila prebivalstva, povzročijo „izgubo zaupanja v našo demokracijo“. Zmanjševanje števila delovno sposobnega prebivalstva lahko dolgoročno obremeni javne proračune in negativno vpliva na geopolitično prihodnost ter položaj Evrope v svetu.
Dubravka Šuica , podpredsednica Evropske komisije, je v govoru na plenarnem zasedanju Evropskega odbora regij 1. julija dejala: „Regijam, ki najbolj trpijo zaradi demografskih sprememb, moramo omogočiti, da ohranijo in izboljšajo kakovost življenja ter se opremijo s potrebnimi orodji, s katerimi bodo lahko našle inovativne rešitve. Zavezani smo podpori in spremljanju ljudi skozi spremembe tako, da jim ponudimo konkretne priložnosti in zagotovimo, da nihče ne bo zapostavljen.“
Apostolos Tzitzikostas , predsednik Evropskega odbora regij, je dejal: „Pandemija COVID-19 je opozorila na potrebo po strateškem razmišljanju in ukrepanju v zvezi z demografskimi spremembami in njihovimi dolgoročnimi resnimi teritorialnimi in družbeno-gospodarskimi posledicami. Te bi lahko celo povzročile nastanek „geografije nezadovoljstva“, kar bi bila voda na mlin ekstremističnim gibanjem in protievropskim stališčem v nekaterih regijah, ki se soočajo z upadanjem števila prebivalcev in begom možganov, na koncu pa bi to lahko vodilo k polarizaciji demokratičnega sistema. Ker imajo lokalne in regionalne oblasti mnoge pravne pristojnosti na področju demografije, je naš Odbor pripravljen podpreti pobude Komisije, katerih namen je ublažiti ta pojav in izboljšati življenja ljudi v regijah, mestih in vaseh EU.“
Evropski odbor regij bo svoje predloge za soočanje z negativnimi posledicami demografskih sprememb v regijah EU predstavil na naslednjem plenarnem zasedanju oktobra. V sedanjem osnutku mnenja na to temo poudarja, da je zaradi starajočega se prebivalstva Evrope, nizkih stopenj rodnosti in vse bolj neenake porazdelitve prebivalstva potreben usklajen politični odziv na vseh ravneh upravljanja in v vseh politikah EU. Zlasti pa opozarja na povezavo med demografskimi spremembami in izboljšanjem življenjskih razmer povsod.
Poročevalec János Ádám Karácsony (HU/EPP), član lokalne uprave, Tahitótfalu, je dejal: „Posledice demografskih sprememb bomo občutili dolgoročno, zato je zelo pomembno ugotoviti, kateri odgovori so že na voljo in katere rešitve lahko poiščemo zdaj. Ko govorimo o demografiji Evrope, moramo upoštevati različne vidike, kot so staranje ali daljša pričakovana življenjska doba, izseljevanje prebivalstva s podeželja, notranje in zunanje migracije, beg možganov, pa tudi spreminjajoči se vzorci rodnosti in načrtovanega starševstva.“
Več informacij:
Evropska komisija je 17. junija objavila dolgo pričakovano poročilo o vplivu demografskih sprememb , vrsto podrobnih statistik o stanju v posameznih državah članicah ter več grafov in podatkov za celotno EU. Leta 2021 namerava objaviti tudi zeleno knjigo o staranju in dolgoročno vizijo za podeželska območja, OR pa bo oktobra 2020 pripravil letni lokalni in regionalni barometer s številkami in grafi o demografiji in regijah.
Resni demografski izzivi Evropske unije se v mnogih krajih v EU kažejo kot kombinacija treh teženj: zmanjševanje števila prebivalstva, staranje prebivalstva (in povečevanje odvisnosti starejših) ter nizka rodnost. V več kot 40 % evropskih regij število prebivalcev upada; v pretežno podeželskih regijah naj bi se do leta 2050 zmanjšalo za 7,9 milijona. Hkrati je prebivalstvo EU v povprečju najstarejše in leta 2070 naj bi v Evropi živelo le še 4 % svetovnega prebivalstva. Tudi delež Evrope v svetovnem BDP se nenehno krči.
Pandemija COVID-19 je zlasti prizadela starajoče se prebivalstvo Evrope in opozorila na nujnost kakovostne zdravstvene in dolgoročne oskrbe, ki je na splošno in cenovno dostopna. Kriza, ki še vedno traja, je pokazala tudi, kako pomembno bi bilo odpraviti digitalni razkorak in zagotoviti trdno digitalno infrastrukturo.
Evropski odbor regij je v resoluciji o delovnem programu Evropske komisije za leto 2021 le-to pozval, naj predstavi znanstveno oceno učinka COVID-19 na demografske spremembe in zagotovi, da bodo prihodnje odločitve prilagojene lokalnim potrebam in posebnostim. Izpostavil je tudi pomen dostopnega visokokakovostnega izobraževanja in usposabljanja kot odziva na demografske spremembe in beg možganov ter podprl uvedbo evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025 v tesni sinergiji z evropskim raziskovalnim prostorom.
Kontaktna oseba:
Lauri Ouvinen
Tel.: +32 473536887
lauri.ouvinen@cor.europa.eu