Pomoč iz Evropskega socialnega sklada (ESS) in partnerstva med EU ter nacionalnimi in regionalnimi oblastmi sta omogočila, da se je med letoma 2007 in 2014 zaposlilo 9,4 milijona Evropejcev, medtem ko jih je 8,7 milijona pridobilo kvalifikacije. Evropski odbor regij si prizadeva, da bi bili ti dosežki ustrezno upoštevani in da sredstev sklada v prihodnjem dolgoročnem proračunu EU ne bi zmanjšali ali jih preusmerili v spodbujanje močno centraliziranih ukrepov.

ESS je glavni instrument EU za podpiranje politik zaposlovanja, ki mu je bilo za obdobje 2014–2020 dodeljenih več kot 80 milijard EUR. Njegov cilj je zmanjšati razlike med evropskimi regijami in mesti ter znotraj njih s spodbujanjem odpiranja delovnih mest, delovne produktivnosti, enakih možnosti in socialne vključenosti. Med njegovimi prednostnimi nalogami so povečanje prilagodljivosti delavcev in podjetij, izboljšanje dostopa do zaposlovanja, lajšanje prehoda z izobraževanja na trg dela, spodbujanje poklicnega usposabljanja, pomoč prikrajšanim skupinam pri iskanju zaposlitve, boj proti revščini in zmanjšanje števila tistih, ki predčasno zapustijo šolanje.

Lokalni in regionalni voditelji EU so na izjemen pomen sklada za prihodnost Evrope opozorili z mnenjem Vmesni pregled Evropskega socialnega sklada za pripravo predloga za obdobje po letu 2020, ki ga je pripravila Catiuscia Marini (IT/PES), predsednica dežele Umbrija in skupine PES v OR.

„ Želimo, da bi bili v naslednjem proračunu EU na prvo mesto postavljeni državljani in da bi z njim Evropa konkretno odgovorila na socialne izzive. Za lokalne in regionalne oblasti je Evropski socialni sklad najučinkovitejše orodje, s katerim lahko poskrbijo za te odgovore. Zato Evropski odbor regij odločno nasprotuje vsakršnim načrtom za uvedbo novega sklada zunaj okvira kohezijske politike, ki bi podpiral usklajevanje makroekonomskih politik držav članic od zgoraj navzdol, brez vsakršne povezave z dejanskimi potrebami lokalnih skupnosti, “ je dejala Catiuscia Marini, in poudarila: „ ESS mora ostati eden od evropskih strukturnih in investicijskih skladov in ključni dejavnik kohezijske politike, da se izkoristijo vse možne sinergije z drugimi strukturnimi skladi, zlasti s skladoma za regionalni razvoj in razvoj podeželja. “

Z največjimi izzivi naslednjega desetletja – od prilagoditve znanj in spretnosti v sektorjih, ki se soočajo z digitalizacijo, do zmanjšanja šolskega osipa in od pomoči delavcem migrantom pri vključevanju do ustreznega povezovanja iskalcev zaposlitev z delodajalci – se bo mogoče spoprijeti le z upoštevanjem specifičnih potreb na lokalni ravni in s sodelovanjem z lokalnimi akterji. OR zato želi, da bi ESS ostal ključni dejavnik regionalne kohezijske politike, ki bi jo skupaj upravljale evropske institucije, države članice, lokalne in regionalne oblasti ter ekonomski in socialni akterji določenih območij kot partnerji.

To je še zlasti pomembno ob upoštevanju predlogov reform, ki so bili oblikovani med pripravami za naslednji večletni finančni okvir, tj. finančni načrt, s katerim se določijo omejitve porabe za vse politike EU v letih 2021–2027. Ena od možnosti je združitev ESS z drugimi instrumenti za spodbujanje zaposlovanja in razvoj človeškega kapitala (npr. pobudo za zaposlovanje mladih in Evropskim skladom za prilagoditev globalizaciji), s čimer bi ustvarili krovni sklad s skupnimi pravili. S takim skladom bi podprli izvajanje priporočil za posamezne države, ki jih Evropska komisija vsako leto pripravi v okviru evropskega semestra (postopek za usklajevanje makroekonomskih politik v vsej EU).

Po takšnem scenariju bi skupno načrtovanje programov, pri katerem trenutno sodelujejo Evropska komisija, nacionalne oblasti in regije, nadomestili s pogodbenimi dogovori, v skladu s katerimi bi se sredstva ESS dodelila državam članicam pod pogojem, da so dosegle cilje za strukturne reforme, zastavljene v procesu evropskega semestra.

Člani OR to možnost odločno zavračajo in namesto tega predlagajo, naj se s strukturnim vključevanjem lokalnih in regionalnih oblasti kot partnerjev v evropskem semestru izboljša povezava med kohezijsko politiko in makroekonomskim upravljanjem EU, pri čemer bi se oprli na teritorialne analize in priporočila za posamezna območja, če je to mogoče.

Lokalni voditelji poudarjajo, da bo vključitev drugih skladov v ESS ustvarila pozitivne sinergije le v primeru, če bo ohranjena regionalna razsežnost in če uvedba krovnega ESS ne bo povzročila splošnega zmanjšanja sredstev za zaposlovanje in socialno vključevanje.

OR meni, da bi bilo zmanjšanje sredstev ESS v očitnem nasprotju z nedavno uvedbo evropskega stebra socialnih pravic, s čimer bi na kocko postavili vse možnosti, da bi resnično zaživel. Po mnenju OR bi bilo treba 20 ključnih načel stebra upoštevati v programih, ki jih bo ESS podprl v prihodnjih letih.

Opomba za urednike

ESS je glavni instrument kohezijske politike EU, čigar prihodnost je trenutno ogrožena zaradi finančnih posledic brexita pa tudi potrebe po financiranju novih ukrepov na področju obrambe, varnosti in migracij. OR je v želji po močnejši kohezijski politiki po letu 2020 skupaj z vodilnimi združenji mest in regij EU ustanovil zavezništvo za kohezijo ( #CohesionAlliance ), gibanje državljanov, h kateremu lahko pristopi vsakdo, ki meni, da mora kohezijska politika ostati steber prihodnosti EU. Zavezništvu se vse od njegove ustanovitve oktobra lani vsak dan pridružujejo novi podpisniki, med njimi regionalne in lokalne oblasti, poslovna združenja, predstavniki akademskih krogov, sindikati in možganski trusti.

Več informacij o pobudah zavezništva, načela in dokumenti o stališčih so na voljo na http://cohesionalliance.eu.

Kontaktna oseba:

Pierluigi Boda

Tel.: +32 2 282 2461

Mob. tel.: +32 473 85 17 43

pierluigi.boda@cor.europa.eu