Člani komisije OR za državljanstvo, upravljanje ter institucionalne in zunanje zadeve (CIVEX) so 26. februarja v okviru priprav na konferenco o prihodnosti Evrope razpravljali o evropskih vrednotah, državljanstvu in demokraciji. Demokratični temelji Evropske unije so eden od sedmih političnih sklopov konference. Lokalne in regionalne oblasti iz dneva v dan ohranjajo demokratične temelje EU, vendar pa se pri njihovem uveljavljanju soočajo s težavami. Trije zunanji govorniki so poudarili, da so evropske vrednote v središču evropskega projekta, da pa se je mogoče tudi vprašati, ali obstaja skupno razumevanje teh vrednot in v kolikšni meri se sprejemajo. Člani OR so tudi izmenjali stališča o delovnem dokumentu o lokalnih in regionalnih oblasteh v stalnem dialogu z državljani, ki ga je pripravila Mireia Borrell Porta (ES/EA) in bo eden od glavnih prispevkov OR h konferenci. Končna priporočila o tem bo OR sprejel na majskem plenarnem zasedanju.
Konferenca o prihodnosti Evrope bo dvoletni proces odprtih, vključujočih in preglednih razprav, v katerih bodo sodelovali državljani, civilna družba, nacionalne, regionalne in lokalne oblasti ter evropske institucije, da bi dali nov zagon evropskemu projektu in okrepili evropsko demokracijo. Začela se bo 9. maja 2020 na dan Evrope. Komisija CIVEX usklajuje prispevke OR za konferenco. OR namerava v svojih komisijah pripraviti tematske razprave o temah, ki so pomembne za konferenco o prihodnosti Evrope, in sicer od začetka do konca tega procesa. 26. februarja so člani razpravljali o evropskih vrednotah, državljanstvu in demokraciji.
V uvodu k tematski razpravi o evropskih vrednotah, državljanstvu in demokraciji je novoizvoljeni predsednik komisije CIVEX, Mark Speich (DE/EPP), deželni sekretar za zvezne, evropske in mednarodne zadeve, Severno Porenje-Vestfalija, dejal, da je treba konferenco o prihodnosti Evrope – če naj postane priložnost za to, da se državljani spet povežejo s procesom evropske integracije – zastaviti kot dejanski dialog z državljani o temeljnih vrednotah in načelih naše Unije. „V tem oziru je zelo pomembna vloga lokalnih in regionalnih oblasti, saj vrednote in načela vplivajo na vsakdanje življenje državljanov ravno prek njihovih odločitev in politik,“ je dejal. „Konferenca mora biti več kot postopek pridobivanja povratnih informacij: imeti mora politične posledice. OR bo v tem procesu dejavno sodeloval.“
Graham Smith , višji svetovalec in član kabineta evropskega varuha človekovih pravic , je med razpravo dejal, da je „največja posamezna tema“ za evropskega varuha človekovih pravic, ki obravnava vprašanja glede upravnih nepravilnosti na ravni EU, „preglednost, ki je ključni element demokratičnega procesa“. Opozoril je, da pomanjkanje preglednosti omogoča „razcvet kulture obtoževanja Bruslja“, in dodal, da EU ne potrebuje „velikih sprememb“. „Bolje moramo izkoristiti to, kar imamo“, institucije pa je treba preoblikovati, da bodo bolje služile državljanom.
Pascal Durand (FR/Renew Europe) , poslanec Evropskega parlamenta in koordinator Renew Europe v parlamentarnem odboru za ustavne zadeve (AFCO), je menil, da se proces konference ni dobro začel, saj se institucije EU razhajajo glede tega, kaj je izziv: boljše komuniciranje, spreminjanje načinov dela ali iskanje novih možnosti za dopolnitev predstavniške demokracije. Dodal je, da morajo institucije EU opustiti „medvladno logiko“, za kar bo po njegovih besedah „potreben zunanji pritisk nevladnih organizacij, civilne družbe in posredniških organizacij, kot so sindikati“.
Alberto Alemanno , profesor prava EU v okviru programa Jean Monnet in ustanovitelj nepridobitnega državljanskega zagonskega podjetja The Good Lobby , ki si prizadeva za enakopravnejši dostop do oblasti s ciljem bolj pluralne, vključujoče in demokratične družbe, je dejal, da imajo državljani v EU več možnosti za oblikovanje politike kot v kateri koli drugi jurisdikciji na svetu, da pa „ljudje vse te možnosti zelo slabo poznajo in zelo malo uporabljajo“. Izziv konference o prihodnosti Evrope bo po njegovem mnenju „povezati pike“: prepričan je, da je „bistveno imeti stalni mehanizem, ki bo državljanom omogočil, da prispevajo“, pri čemer je treba uporabiti obstoječe mreže, npr. na lokalni ravni. Izrazil je zaskrbljenost, da bo EU na račun sodelovanja državljanov zanemarila organizirano civilno družbo, in dejal, da „celo Evropski parlament ne predlaga vloge“ nevladnih organizacij v skupščinah.
Drugi ključni element današnje seje komisije CIVEX je zagotovila članica OR Mireia Borrell Porta (ES/EA), sekretarka za zunanje in evropske zadeve v vladi avtonomne skupnosti Katalonija, ki je predstavila svoj delovni dokument o lokalnih in regionalnih oblasteh v stalnem dialogu z državljani, ki bo ključni prispevek OR h konferenci o prihodnosti Evrope.
O mnenju, ki ga pripravlja, je Mireia Borrell Porta dejala: „V mnenju se predlaga strukturiran način za vključevanje državljanov v oblikovanje politik od lokalne do evropske ravni in navaja, kako lahko strukturirano vključevanje državljanov prispeva k delu konference o prihodnosti Evrope, tako k samem procesu kot njegovim sklepom.“
OR se je v resoluciji , ki jo je sprejel na februarskem plenarnem zasedanju po razpravi s podpredsednico Evropske komisije Dubravko Šuica, zavzel za resnično odprto, vključujoče in demokratično posvetovanje, ki bo zajelo vse državljane v vseh regijah in mestih.