Za strojni prevod spodnjega besedila kliknite tukaj.
Brez trdne kohezijske politike v resničnem partnerstvu z evropskimi mesti in regijami ‎ EU ne bo okrevala  

Vseevropsko zavezništvo poziva institucije EU in vlade držav, naj spodbujajo sinergije med instrumenti za okrevanje in strukturnimi skladi, da bi čim bolj povečale učinek evropskih ukrepov.

Kriza zaradi COVID-19 je pokazala, da je kohezijska politika zdaj bolj kot kdaj koli prej potrebna za povečanje vzdržnosti v Evropi in zaščito državljanov ter za to, da bi okrevali čisto vsi deli Evropske unije in nihče ne bi bil prezrt. #CohesionAlliance je zavezništvo na ravni EU z 12 000 podpisniki , ki se zavzemajo za močnejšo kohezijsko politiko. Ustanovljeno je bilo oktobra 2017 in od takrat mu je uspelo, da smo se izognili dramatičnemu krčenju proračuna po letu 2020, ohranili kohezijsko politiko za vse regije v Uniji ter pripravljali enostavnejša in prožnejša pravila. Na videokonferenci o njegovi novi usmeritvi so ustanovni člani obnovili svojo zavezo, da bodo združili moči in kohezijsko politiko ohranili kot eno najpomembnejših nalog EU. Zavezništvo bo skrbno spremljalo, ali države članice pri oblikovanju in izvajanju kohezijsko politike v obdobju 2021–2027 dosledno spoštujejo načelo partnerstva. Skladnost in sinergije med instrumenti za okrevanje in strukturnimi skladi so izrednega pomena, da se izognemo prekrivanju in čim bom povečamo učinek evropskih ukrepov.

Dva meseca po začetku veljavnosti novih uredb o kohezijski politiki za obdobje 2021–2027 je zavezništvo #CohesionAlliance pregledalo rezultate svojega dosedanjega dela in orisalo prihodnje zaveze, ki temeljijo na obnovljeni izjavi 2.0 , sprejeti julija 2020. Svoja prizadevanja bo usmerilo v uspešno izvajanje in uresničevanje kohezijske politike brez dodatnih zamud v duhu resničnega partnerstva ter v sinergiji z drugimi instrumenti. S tem bo spodbujalo zasnovo kohezije kot splošne in temeljne vrednote Evropske unije.

Lokalne in regionalne oblasti so opozorile na nujen poziv po podaljšanju ukrepov za večjo prožnost, ki so bili uvedeni lansko leto za mobilizacijo strukturnih skladov EU in državne pomoči v boju proti pandemiji COVID-19. Ta tema je bila obravnavana tudi v okviru izmenjave pisem s predsednico Ursulo von der Leyen, ki se zaveda proračunskih omejitev, s katerimi se zaradi pandemije trenutno soočajo mnoge lokalne in regionalne oblasti. Glede morebitne razširitve 100-odstotne stopnje sofinanciranja na strukturne sklade so partnerji zavezništva izrecno pozdravili obljubo Komisije, da bo tesno spremljala stanje in razmislila o nadaljnjih ukrepih, če se bo izkazalo, da so potrebni.

Razprava je pokazala, da naloga zavezništva že zdaleč ni končana. Okrevanje Evrope se mora začeti pri državljanih, na lokalni ravni, in ne bo uspešno, če institucije EU in vlade držav ne bodo upoštevale njihovih mnenj ter stališč lokalnih in regionalnih politikov, ki so državljanom najbližje.

Apostolos Tzitzikostas , predsednik Evropskega odbora regij (OR) in guverner regije Osrednja Makedonija v Grčiji je ob tem povedal: „Prizadevanja zavezništva so pomagala, da smo se izognili večjemu krčenju proračuna po letu 2020 in spodbujali kohezijo kot temeljno načelo načrtov EU za okrevanje. Zdaj se moramo osredotočiti na programsko načrtovanje in izvajanje. V ta namen moramo skrbno premisliti o ključnih vidikih, kot so uporaba načela partnerstva v novih programih; posledice ukrepov, sprejetih zaradi COVID-19, in njihove ukinitve, kar smo obravnavali v okviru plodne izmenjave pisem s predsednico von der Leyen; podeželska in mestna razsežnost kohezijske politike ter sinergije med kohezijo in mehanizmom za okrevanje in odpornost.“

Komisarka za kohezijo in reforme Elisa Ferreira je med svojim govorom povedala: „Kohezija mora ostati nosilni steber okrevanja. Po krizi se asimetrije povečajo. Zavezništvo za kohezijo je tako še bolj nujno kot kdaj koli prej. Partnerski sporazumi za kohezijo za obdobje 2021–2027 bodo ključni. Pospešiti moramo pogajanja o njih, toda glede kakovosti ne moremo sprejemati nobenih kompromisov. Računam na vašo podporo, tudi zato, da zagotovimo, da se naše druge politike in instrumenti ne bodo izvajali brez upoštevanja teritorialnega vidika in da bodo podpirali dolgoročni razvoj vseh regij. Države članice sem prosila, naj bodo pri pripravi svojih načrtov za okrevanje in odpornost pozorne na teritorialno razsežnost, tako pri posvetovanju in sodelovanju z akterji na regionalni ravni kot pri izvajanju. Naše cilje bomo dosegli le, če bomo zagotovili, da bodo naši instrumenti enako usmerjeni. Spodbujanje kohezije ne more biti le naloga kohezijske politike. Zato moramo mobilizirati vse ustrezne akterje, tudi lokalne in državljane, kot polnopravne partnerje, tako da se bodo nove zelene in digitalne prednostne naloge izvajale v korist vseh.“

Younous Omarjee , predsednik Odbora Evropskega parlamenta za regionalni razvoj, je povedal: „Nujno je, da se sredstva za okrevanje prednostno namenijo najmanj razvitim regijam in tistim, ki so jih gospodarske in družbene posledice pandemije COVID-19 najbolj prizadele. Države članice pozivam, naj v ta prizadevanja čim bolj vključijo regije in mesta ter naj zagotovijo, da se bodo sredstva uporabila na lokalni ravni čim bolj v skladu s potrebami. Države članice pozivam tudi, naj poskrbijo za skladnost. Kratkoročno okrevanje in dolgoročna kohezijska politika sta dve plati medalje in morata služiti istemu namenu. Če kratkoročno okrevanje ne bo skladno z dolgoročnejšimi cilji iz kohezijskih skladov, se bodo gospodarske, družbene in teritorialne razlike samo še povečale in vsa naša prizadevanja bodo dolgoročno zaman.“

MNENJA ZAVEZNIŠTVA #COHESIONALLIANCE:

Ilaria Bugetti , uradna govornica Sveta evropskih občin in regij (CEMR) za teritorialni razvoj in kohezijo ter članica deželnega sveta Toskane v Italiji, je povedala: „V fazi programskega načrtovanja kohezijskih skladov EU smo še vedno opazili primere, ko lokalne in regionalne vlade niso bile ustrezno vključene, bodisi zaradi pomanjkanja časa za posvetovanja ali neustrezne pogodbe na ravni ministrstva. V prihodnjih letih moramo odpraviti preostale ovire za izvajanje in spremljanje skladov. Delo zavezništva za kohezijo torej še zdaleč ni končano!“

Cees Loggen , predsednik Konference obrobnih obmorskih regij (CPMR) in član pokrajinskega izvršnega sveta Severne Holandije na Nizozemskem, je dejal: „Zaradi poznega sprejemanja zakonodaje bi lahko v prihodnji kohezijski politiki prišlo do zamud, kakršnih še ni bilo. Najbolj bodo to občutile regije, saj ne bodo mogle začeti porabljati sredstev, čeprav regionalna gospodarstva obupno potrebujejo naložbe v podporo okrevanju. Komisijo pozivamo, naj olajša nemoteno izvajanje kohezijskih programov in sodelovanje regij v načrtih za okrevanje, saj sinergije med skladi vodijo k hitrejšim rezultatom.“

Karl-Heinz Lambertz , predsednik Združenja evropskih obmejnih regij (AEBR) in član parlamenta nemško govoreče skupnosti v Belgiji, je dejal: „Čezmejno sodelovanje je bistveni element kohezijske politike EU. Kar se dogaja ob notranjih mejah Unije, močno vpliva na njeno sposobnost, da se odzove na najpomembnejše izzive našega časa. Sposobnost EU, da ukrepa, bi se precej povečala, če bi Svet končno sprejel mehanizem čezmejnega sodelovanja, ki ga je predlagala Komisija.“

Kata Tüttő , članica mreže Eurocities in podžupanja Budimpešte, je dejala: „Prihodnje naložbe v okviru kohezijske politike EU bodo še pomembnejše kot kdaj koli prej. Odločilno bo financiranje projektov in reform, ki lahko vsa mesta in regije Evrope privedejo na pot zelenega in pravičnega okrevanja. Kot lokalni voditelji imamo osrednjo vlogo pri zagotavljanju, da bo denar prišel tja, kjer ga najbolj potrebujejo in kjer ljudem najbolj koristi. Če se načelo partnerstva dosledno spoštuje v vseh delih EU, smo lahko njeni neprecenljivi partnerji. Naložbe v mestna območja Evrope bodo podprle dolgoročnejšo odpornost Evrope in nam pomagale, da bomo ob prihodnjih krizah močnejši.“

Jean-Claude Marcourt , predsednik delovne skupine za evropsko zakonodajo in javne naložbe Konference evropskih regionalnih zakonodajnih skupščin (CALRE) ter predsednik valonskega parlamenta v Belgiji, je dejal: „Mesta in regije si morajo prizadevati za večjo kohezijo svojih območij in zmanjšanje razlik ter neenakosti, hkrati pa dvigniti gospodarske, družbene in okoljske standarde v skladu z demokratičnimi vrednotami in načeli, ki so temelji uspešne in trajnostne Evropske unije.“

Magnus Berntsson , predsednik Skupščine evropskih regij (AER) in podpredsednik regije Västra Götaland na Švedskem, je ob tej priložnosti dejal: „Nova kohezijska politika lahko resnično preoblikuje podeželske skupnosti po Evropi. Skupščina AER je popolnoma zavezana sodelovanju z nacionalnimi vladami in Evropsko komisijo, da bi oblikovali kohezijsko politiko, ki bolj koristi podeželskim regijam in zagotavlja, da bodo do leta 2040 bolje povezane, odpornejše, živahne in uspešne.“

Tajništvo:

CohesionAlliance@cor.europa.eu

Share: