Mesta in regije pozivajo EU, naj poveča ambicije, spodbudi lokalne podnebne naložbe in predlaga spremembo načina upravljanja, de bi vanj uradno vključili lokalne oblasti.
Pet mesecev pred konferenco OZN o podnebju COP 24 v Katovicah na Poljskem je Evropski odbor regij (OR) na visoki ravni razpravljal o podnebju. Lokalni in regionalni voditelji EU so sprejeli mnenje o podnebnem upravljanju po letu 2020 , v katerem so opredelili svoja stališča glede načina izvajanja Pariškega sporazuma – t. i. pariškega pravilnika. Brez uradnega sodelovanja lokalnih in regionalnih oblasti ne bo mogoče premostiti vrzeli med podnebnimi obljubami in dosežki, ki so potrebni za to, da se naraščanje temperature ustavi precej pod 2°C. OR je podprl predlog poročevalca Andrewa Cooperja (UK/EA), da se emisijska vrzel preseže z lokalno določenimi prispevki.
Predsednik OR Karl-Heinz Lambertz , ki je začel razpravo v Bruslju, je v zvezi z nedavno sprejetimi cilji EU na področju energije in podnebja za leto 2030 dejal: „EU še naprej prevzema vodstvo na področju podnebnih sprememb, vendar pa obljub iz Pariza ne bomo mogli izpolniti brez bolj ambicioznih ciljev, večjih lokalnih naložb in korenite spremembe podnebnega upravljanja. Na ravni OZN in EU je nujno potrebno novo podnebno upravljanje s stalnimi strukturami, ki bi vključevalo stališča, rešitve in prispevke mest in regij.“
Evropski komisar za podnebje in energijo Miguel Arias Cañete je dejal: „Dialogi o podnebju in energiji na več ravneh, ki jih morajo organizirati države članice, da bi pripravile nacionalne energetske in akcijske načrte, so priložnost za regionalne in lokalne oblasti, da vplivajo na razvoj energetske unije. Novi cilji EU pomenijo, da smo lahko bolj ambiciozni glede zmanjšanja emisij CO 2 do leta 2030 in namesto sedanjega 40-odstotnega zmanjšanja napovemo cilj dobrih 45 %. EU je pred naslednjo podnebno konferenco OZN v Katovicah torej v dobrem položaju. Za Pariški sporazum potrebujemo trden in pregleden okvir upravljanja, pri čemer sta ključna dialog ter sodelovanje mest in regij.“
Glede financiranja je komisar Arias Cañete poudaril, da bo v obdobju 2012–2030 potrebnih za 379 milijard EUR naložb na leto. Opozoril je, da je v podnebne cilje usmerjenih 25 % porabe EU za to obdobje. Španski komisar je navedel glavne finančne programe EU, ki so na voljo za podporo podnebnim ukrepom, kot so Evropski sklad za regionalni razvoj in Kohezijski sklad, instrument za povezovanje Evrope, program InvestEU, program Obzorje Evropa, ki podnebju, energiji in mobilnosti namenja 15 milijard EUR, ter novi podprogram za prehod na čisto energijo, za katerega se v okviru programa LIFE predlaga proračun 1 milijarde EUR. Za podporo najbolj ranljivim regijam je EU pripravila posebne programe, kot sta „premogovniške regije v prehodu“ in „čista energija za otoke EU“.
Tomasz Chruszczow, posebni predstavnik za podnebne spremembe in vodilni na področju zaščite podnebja na Poljskem , je dejal: „Mesta in regije so lahko resnični nosilci sprememb. Pariški podnebni sporazum je lahko uspešen le, če ga izvajajo vsi: vse države, vsa mesta in regije, podjetja, skupnosti in posamezniki. Geslo poljskega predsedovanja COP 24 je: „Spreminjamo skupaj“. Upamo, da bodo naša skupna prizadevanja res prinesla spremembe, ki jih potrebujemo.“
V okviru nadaljevanja prizadevanj glede podnebnih ciljev, dogovorjenih v Parizu leta 2015, naj bi v Katovicah določili smernice in načine izvajanja, da bi zvišanje svetovnih temperatur omejili na precej manj kot 2° C. Ključni vidik je okvir za zagotavljanje preglednosti, ki naj bi vključeval način, kako države spremljajo in poročajo o napredku glede zmanjševanja emisij, kar je ključno za ohranitev zaupanja mednarodne skupnosti.
Andrew Cooper, član sveta Kirklees v Združenem kraljestvu in poročevalec za mnenje Podnebno upravljanje po letu 2020 , je dejal: „Od sprejetja Pariškega sporazuma se vloga lokalnih in regionalnih oblasti v mednarodnih podnebnih pogovorih povečuje. Čas je, da se prizna upravljanje na več ravneh in uradno uveljavi vloga lokalnih in regionalnih oblasti v svetovnem podnebnem upravljanju. Nacionalno določeni prispevki niso dovolj za uresničevanje ciljev Pariškega sporazuma glede omejitve zvišanja temperature na precej pod 2° C, kaj šele na 1,5° C. V dopolnitev nacionalnih zavez predlagamo sistem lokalno in regionalno določenih prispevkov. Mesta in regije niso samo akterji, ki lahko premostijo vrzel v emisijah, ampak lahko tudi dokažemo, da so večje ambicije mogoče.“
Ashok-Alexander Sridharan, župan mesta Bonn in predsednik pobude ICLEI , je pripomnil: „Mesta in regije so v ospredju podnebnega ukrepanja. Podnebni vrh lokalnih in regionalnih voditeljev , ki je lani potekal v Bonnu, je mednarodni skupnosti poslal nedvoumen znak: podpiramo večje in hitrejše ukrepanje za uresničevanje Pariškega sporazuma. Pariški pravilnik mora vključevati sistem, v katerem se zmanjševanje emisij v mestih in regijah pridružuje nacionalnim sistemom spremljanja. Zagotoviti moramo, da so lokalno določeni prispevki v pariškem pravilniku vidni.“
Mariusz Skiba, podžupan Katovic, je dejal: „Cilj Katovic za COP 24 je pokazati, kako lahko mesto v kratkem času preživi globok proces prestrukturiranja. V preteklosti so bile Katovice povezane s premogovništvom in težko industrijo, kot celotna Šlezija. Z revitalizacijo in ponovno industrializacijo pa so Katovice postale prijazno in res zeleno mesto, ki je zdaj specializirano za intenzivne razvojne tehnologije, poslovne storitve, bančništvo, univerzitetne inštitucije in turizem. To spremembo želimo pokazati vsem.“
Danes obstaja več globalnih pobud za spremljanje napredka glede podnebja, ki so ga dosegle lokalne in regionalne oblasti. Konvencija županov in Carbon Climate Registry sta dva dobra primera za to. Kljub temu Pariški sporazum še vedno ne predvideva uradne možnosti spremljanja emisij in poročanja o njihovem zmanjšanju v mestih in regijah, ne v nacionalno določenih prispevkih ne prek neposrednega sistema OZN.
Fotografije s plenarnega zasedanja in obiska za novinarje glede podnebnih ukrepov so na voljo tu .
Dodatne informacije
Mnenja OR, povezana s Pariškim sporazumom o podnebju:
Na poti do sklenitve svetovnega sporazuma glede podnebja v Parizu , poročevalka: Annabelle Jaeger (FR/PES), članica sveta regije Provansa-Alpe-Azurna obala (oktober 2015)
Uresničevanje Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah – teritorialni pristop h konferenci COP 22 v Marakešu , poročevalec:Francesco Pigliaru (IT/PES), predsednik dežele Sardinija, nekdanji predsednik komisije ENVE OR (oktober 2016)
Financiranje ukrepov proti podnebnim spremembam: bistveni instrument za izvajanje Pariškega sporazuma , poročevalec:Marco Dus (IT/PES), občinski svetnik, Vittorio Veneto, Treviso (oktober 2017)
Kontaktna oseba: David Crous | david.crous@cor.europa.eu | +32 (0) 470 88 10 37