Evropski odbor regij ponavlja, da so nujni ambicioznejši cilji držav članic na področju podnebne politike, in hkrati pozdravlja pariški pravilnik, ki odpira vrata okrepljenemu podnebnemu upravljanju na več ravneh

Na pogajanjih COP24 je bil dosežen glavni cilj: dogovor o skupnih pravilih za izvajanje Pariškega sporazuma do leta 2020. Vendar pa so, kot je razvidno iz poročila IPCC o 1,5° C , potrebni veliko bolj ambiciozni cilji v zvezi s podnebjem, da bi zaustavili alarmantno segrevanje planeta na svetovni ravni. Evropski odbor regij (OR) je v Katovicah skupaj s svetovnimi mrežami lokalnih oblasti zahteval formalno vlogo mest in regij v Pariškem sporazumu. Sprejeta pravila odpirajo vrata okrepljenemu podnebnemu ukrepanju na več ravneh in tesnejšemu sodelovanju med nacionalnimi ter lokalnimi in regionalnimi oblastmi. Vlade držav članic so pozvane, da preučijo rezultate dialogov talanoa, med drugim tudi poziv OR, naj se lokalne in regionalne oblasti vključi v opredelitev nacionalnih podnebnih strategij in akcijskih načrtov. Tukaj je povzetek dejavnosti in izjav članov OR na COP24.

V soboto, 15. decembra, so pogodbenice Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) sprejele t. i. pariški pravilnik, tj. pravila in smernice za izvajanje Pariškega sporazuma z letom 2020, vključno z okvirom preglednosti poleg financiranja podnebnih ukrepov za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, kar je zgodovinski trenutek, kar zadeva skupni odgovor na podnebne spremembe na svetovni ravni.

Pariški pravilnik poziva pogodbenice, naj upoštevajo rezultate dialogov talanoa , ko pripravljajo svoje nacionalno določene prispevke in v prizadevanjih za izboljšanje izvajanja ciljev in povečanje ambicij do leta 2020. Zahtevo o vključitvi tega zadnjega odstavka v pariški pravilnik je Cor Lamers (NL/EPP), predsednik komisije ENVE in župan Schiedama, naslovil na predsedstvi COP23 in COP24 na zaključni seji dialogov talanoa 12. decembra.

Pariški pravilnik kot konkretni dosežek za mesta in regije po vsem svetu odpira vrata okrepljenemu podnebnemu upravljanju na več ravneh in poziva vlade držav članic k sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi organi pri opredeljevanju svojih nacionalno določenih prispevkov, podnebnih strategij in akcijskih načrtov. V okviru dialogov talanoa, katerih rezultate naj bi nacionalne vlade upoštevale v skladu s pariškim pravilnikom, je OR pozval k „celoviti udeležbi podnacionalnih akterjev pri oblikovanju podnebne politike in pri izvajanju nacionalno določenih prispevkov.“

Markku Markkula (FI/EPP), prvi podpredsednik OR, je dejal: „Nacionalne vlade po svetu sicer niso dovolj povečale ciljev na področju podnebne politike, kljub temu pa je dogovor, dosežen v Katovicah, preobrat v naših skupnih prizadevanjih za zmago v boju proti globalnemu segrevanju. Zato ne smemo podcenjevati velikega dosežka, da smo se dogovorili o skupnih smernicah za izvajanje Pariškega sporazuma. Prav tako pa se ne smemo zadovoljiti s hitrim vzpostavljanjem tržnih mehanizmov in prilagojenih mehanizmov financiranja, ki bi prispevali k svetovnemu zmanjšanju emisij. Glas lokalnih in regionalnih oblasti se je tokrat bolj slišal v okviru mednarodnih podnebnih pogajanj. Na konferenci COP21 je bila prvič izrecno priznana ključna vloga mest in regij v boju proti podnebnim spremembam. Tri leta kasneje se v pariškem pravilniku poziva pogodbenice, naj bolj vključijo podnacionalne akterje v oblikovanje in izvajanje podnebnih strategij. To je očiten uspeh in prepričani smo, da se bo učinkovito sodelovanje na več ravneh postopoma izboljšalo z izvajanjem Pariškega sporazuma.“

Cor Lamers (NL/EPP), predsednik komisije ENVE OR in župan Schiedama, je dejal: „V Evropskem odboru regij se veselimo poglobljenega sodelovanja s pogodbenicami, kar se je pokazalo v okviru dialogov talanoa, da bi zgradili močnejše partnerstvo za ukrepanje na več ravneh in da bi se to odražalo v prihodnjih odločitvah. Pričakujemo, da se bo s pariškim pravilnikom povečalo vključevanje lokalnih in regionalnih oblasti v opredeljevanje nacionalno določenih prispevkih, zlasti v okviru prihodnjega globalnega preverjanja stanja na področju podnebja v letu 2019. Še vedno moramo doseči dogovor o poštenih in prožnih trgih ogljika, da bi zmanjšali emisije toplogrednih plinov na stroškovno učinkovit način in raziskali možnosti za davek na ogljik, s čimer bi vlagatelje in potrošnike spodbudili k temu, da izberejo nizkoogljične poti. Skupaj lahko maksimiziramo potencial tako potrebnega prehoda na čisto energijo. Lokalne in regionalne oblasti bodo še naprej sprejemale ambicioznejše cilje v zvezi s podnebjem in se zavzemale zanje v okviru vodilnih pobud, kot je Svetovna konvencija županov .“

Andrew Cooper (UK/EA), član sveta Kirkleesa in poročevalec za mnenje OR o podnebnem upravljanju po letu 2020 , je dejal: „Pozdravljamo direktni poziv pogodbenicam, da upoštevajo predloge, predstavljene v okviru dialogov talanoa , saj to odpira vrata subnacionalnim prispevkom k pripravi nacionalnih podnebnih ocen, strategij in akcijskih načrtov. Kljub temu odločno pozivamo k formalni vključitvi regionalno in lokalno določenih prispevkov, da se zagotovi celovito vključitev poddržavnih akterjev v izvajanje in oblikovanje podnebne politike, med drugim tudi v pripravo in izvajanje nacionalno določenih prispevkov.“

Za poziv, da bi regionalno in lokalno določeni prispevki dopolnjevali nacionalne zaveze, vključen v pariški pravilnik, je več razlogov: mestom in regijam omogočiti formalno vlogo pri izvajanju Pariškega sporazuma, povečati odgovornost lokalnih in regionalnih oblasti v boju proti podnebnim spremembam, povečati točnost podatkov v postopek pregleda stanja na svetovni ravni in prispevati k premostitvi trenutne emisijske vrzeli .

Prihodnji pregled podnebnih ukrepov na svetovni ravni je načrtovan za leto 2019. Pregled stanja na svetovni ravni je proces, v katerem se ocenjuje skupni napredek pri izvajanju Pariškega sporazuma in doseganju dolgoročnih ciljev. Upoštevajo se ukrepi za blažitev podnebnih sprememb, prilagajanje nanje, financiranje in podporo pri izvajanju.

Mesta ustvarijo 70 % svetovnih emisij toplogrednih plinov in lokalne oblasti so pristojne za izvajanje več kot 70 % ukrepov za omilitev podnebnih sprememb in do 90 % ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam.

Za spodbujanje podnebnih ukrepov v mestnih območjih bo forum stalnega odbora za finance okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) v letu 2019 osredotočen na financiranje podnebnih ukrepov in trajnostni razvoj mest.

Na COP24 niso bila sprejeta svetovna pravila za tržne mehanizme, kot so trgi ogljika, instrument za zmanjšanje stroškov zaradi zmanjšanja emisij. Razprave za izvajanje tržnih mehanizmov se bodo nadaljevale v prihodnjem letu in globalne smernice naj bi bile sprejete na COP25, ki bo potekal v Čilu od 11. do 22. novembra 2019.

Ozadje:

Delegacijo OR na konferenci COP24 so sestavljali Markku Markkula (FI/EPP) , prvi podpredsednik OR in predsednik mestnega sveta Espooja, Cor Lamers (NL/EPP) , predsednik komisije ENVE OR in župan Schiedama, Valter Flego (HR/ALDE) , drugi podpredsednik komisije ENVE OR in predsednik Istrske županije, Andrew Cooper (UK/EA) , koordinator skupine EA v komisiji ENVE OR, poročevalec OR o podnebnem ukrepanju po letu 2020 in član sveta Kirkleesa, Marco Dus (IT/PES) , poročevalec za mnenje o financiranju ukrepov proti podnebnim spremembam in član občinskega sveta Vittorio Veneto, Sirpa Hertell (FI/EPP) , poročevalka OR za strategijo EU za prilagajanje podnebnim spremembam in članica mestnega sveta Espooja, Andres Jaadla (EE/ALDE) , koordinator skupine ALDE v komisiji ENVE OR in član mestnega sveta Rakvereja, Daiva Matonienė (LT/ECR) , koordinatorica skupine ECR v komisiji ENVE OR in članica mestnega sveta Šiauliaija, in André Van De Nadort (NL/PES) , koordinator skupine PES v komisiji ENVE OR in župan Weststellingwerfa.

Tu je povzetek dejavnosti in izjav članov delegacije OR na COP24.

 Kliknite tukaj za ogled fotografij delegacije OR na konferenci COP24.

 Politična sporočila OR in delegacija OR na konferenci COP24

 Katalog najboljših praks COP24

 Regionalno in lokalno določeni prispevki

 Ambasadorji Konvencije županov iz OR

Dialoge talanoa je lani uvedlo fidžijsko predsedstvo konference COP23 kot svetovni okvir za olajšanje dialoga, da se ocenijo skupna podnebna prizadevanja podnacionalnih oblasti, civilne družbe in podjetij za boljše odločanje o podnebju na ravni ZN.

V pravilniku k Pariškemu sporazumu so podrobna navodila in smernice za izvajanje prelomnega globalnega dogovora, sprejetega leta 2015, ki zajema vsa ključna področja, vključno s preglednostjo, financiranjem, blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje. Ključni rezultati COP24:

 Prvi univerzalni sistem sledenja in poročanja o napredku na področju podnebnih ukrepov za pogodbenice, ki zagotavlja prožnost državam, ki jo zares potrebujejo. Na ta način naj bi vse pogodbenice spodbudili, da bodo sčasoma izboljšale svoje prakse in poročale o napredku na podlagi jasnih in primerljivih meril.

 Dobro soglasje glede prilagajanja. Pogodbenicam so zdaj na voljo smernice za sporočanje o njihovih ukrepih glede prilagajanja na posledice podnebnih sprememb.

 Kar zadeva postopek pregleda stanja na svetovni ravni, so pogodbenice pozvane, naj redno pregledujejo napredek in ambicije na podlagi najnovejših znanstvenih dognanj.

 S sklepi glede financiranja in tehnologije je to zdaj trden paket, s katerim naj bi po mnenju EU našim partnerjem zagotovili, da smo zavezani h globalni solidarnosti in podpori ( Evropska komisija ).

Tukaj je na voljo sporočilo za javnost UNFCCC COP24.

Kontaktna oseba: David Crous | david.crous@cor.europa.eu | +32 (0)470881037