Zaradi posledic poplav, vročinskih valov in potresov za lokalne skupnosti po vsej Evropi bi morala Evropska unija še naprej veliko vlagati v ukrepe za zmanjševanje tveganja nesreč in podnebnih tveganj, je bilo rečeno na konferenci, ki sta jo skupaj organizirala Organizacija združenih narodov in skupščina lokalnih in regionalnih oblasti EU pred mednarodnim dnevom preprečevanja naravnih nesreč.
Govorniki na skupnem dogodku, posebni predstavnik generalnega sekretarja OZN za zmanjševanje tveganja nesreč Robert Glasser, predsednik Evropskega odbora regij (OR), skupščine lokalnih in regionalnih oblasti EU, Karl-Heinz Lambertz ter evropska komisarka za regionalno politiko Corina Crețu, so se strinjali, da so zaradi podnebnih sprememb po vsej celini čedalje pogostejši izredni vremenski pojavi. Ti obremenjujejo kritično infrastrukturo in sisteme v Evropi, zaradi česar bodo potrebne nadaljnje naložbe za zmanjšanje tveganja nesreč.
„Dogajajo se najrazličnejše naravne nesreče, podnebne spremembe pa so pri tem nedvomno pomemben dejavnik. Med tveganji prevladujejo vremenski in podnebni vplivi tako kot še nikoli doslej, saj so vzrok 90 odstotkov vseh večjih naravnih nesreč,“ opozarja posebni predstavnik Robert Glasser, vodja Urada Organizacije združenih narodov za zmanjševanje tveganja nesreč (UNISDR)
Posebni predstavnik OZN Robert Glasser je dejal: „Dobra novica pa je ta, da je Evropa dokazala, da je smrti zaradi naravnih nesreč mogoče preprečiti. Poplave in vročinski valovi zahtevajo manj smrtnih žrtev med Evropejci po zaslugi pravočasnih opozoril in boljše pripravljenosti. Evropa je sprejela Sendajski okvir za zmanjševanje tveganja nesreč, globalni načrt za zmanjšanje škode zaradi nesreč. Pričakujemo, da bo do roka v letu 2020 precej več držav v regiji sprejelo državne in lokalne načrte za zmanjšanje škode zaradi nesreč. EU ima pri tem pomembno vlogo.“
V nadaljevanju je dejal: „Tako kot Evropski odbor regij mesta in regije pozivamo, naj oblikujejo strategije za zmanjševanje tveganja nesreč. Želimo si, da bi lokalne oblasti okrepile svoje zmogljivosti in prejele potrebna finančna sredstva, predvsem za izboljšanje infrastrukture. Kampanji UNISDR za krepitev odpornosti mest se je pridružilo že približno 600 lokalnih oblasti po Evropi, ki dejavno sprejemajo nujne ukrepe za zmanjšanje tveganja nesreč.“
Predsednik OR Karl-Heinz Lambertz , ki je funkcijo prevzel julija, je dejal: „Evropska unija je odločena obdržati vodilno vlogo pri podnebnih ukrepih in bi morala biti na čelu prizadevanj za zmanjševanje tveganja naravnih nesreč, ki jih še zaostrujejo podnebne spremembe. Mednarodni dan preprečevanja naravnih nesreč nam je vsem v opomin, da moramo v EU storiti še marsikaj za ublažitev posledic poplav, vročinskih valov in potresov. Evropska kohezijska politika, prek katere se sredstva EU za regionalno raven namenjajo za boj proti podnebnim spremembam in za pripravljenost na nesreče, je resnična politika odpornosti. V času, ko se začenjajo razprave o proračunu EU po letu 2020, moramo ohraniti trdno in prilagodljivo kohezijsko politiko EU, v kateri bodo sredstva namenjena za pomoč mestom in regijam pri prehodu na nizkoogljično gospodarstvo, za gradnjo nove infrastrukture, ki bo odporna proti naravnim nesrečam, in za hitro obnovo v primeru nesreč.
V Evropi so poplave že od nekdaj največji vzrok naravnih nesreč. OZN pričakuje, da se bo do leta 2050 pogostost hujših poplav v Evropi podvojila. Čedalje pogostejši so tudi vročinski valovi; samo vročinski val v Franciji leta 2015 je zahteval 3275 žrtev. V zadnjih 50 letih v Italiji v povprečju v potresih letno umre sto ljudi, gospodarska škoda pa se ocenjuje na 3 milijarde EUR na leto. Potresi poleg tega lahko sprožijo cunamije v mnogih delih južne Evrope, od Lizbone do Cipra.
Komisarka Corina Crețu je pripomnila: „Nesreča se lahko zgodi kjerkoli in kadarkoli in nam v trenutku popolnoma spremeni življenje. Od leta 2005 so nas naravne nesreče po Evropi stale več kot 100 milijard EUR. Prav zato je današnja konferenca o obvladovanju nevarnosti nesreč tako pomembna. EU si prizadeva, da bi bila njena mesta bolje pripravljena: v tem programskem obdobju je za prilagajanje na podnebne spremembe in preprečevanje tveganj samo iz sredstev kohezijske politike namenjenih 8 milijard EUR. Vendar pa je tu bistvena izmenjava izkušenj, zlasti glede preprečevanja in pripravljenosti. Če se mesta med seboj posvetujejo, bo Evropa varnejša in močnejša.“
V letu 2016 so naravne nesreče prizadele več kot 445 milijonov ljudi po svetu, po prvih podatkih mednarodne podatkovne zbirke nesreč EM-DAT pa je v prvem četrtletju letošnjega leta 149 nesreč prizadelo še več kot 80 milijonov prebivalcev 73 držav. Po ocenah Svetovne banke naravne nesreče stanejo svetovno gospodarstvo 520 milijard dolarjev (442 milijard EUR) na leto.
Sendajski okvir za zmanjševanje tveganja nesreč za obdobje 2015–2030, ki ga upravlja UNISDR, je del širše razvojne agende OZN in je bil vključen med cilje trajnostnega razvoja OZN do leta 2030. K njemu je mogoče pristopiti prostovoljno. Doslej se je pobudi UNISDR za lokalne oblasti, ki prihaja od spodaj navzgor, o krepitvi odpornosti mest pridružilo 3678 občin. Evropski odbor regij in UNISDR sta leta 2016 podpisala petletni akcijski načrt, da bi povečala število evropskih mest in regij, ki sprejemajo ukrepe za zmanjševanje tveganja nesreč.
Opomba za urednike
OR je 11. oktobra sprejel mnenje na lastno pobudo z naslovom Evropska politika za potresno prekvalifikacijo stavb in infrastrukture, ki ga je pripravil Vito Santarsiero (IT/PES), član deželnega sveta Bazilikate. Marca 2017 je organom odločanja EU poslal svoja priporočila o akcijskem načrtu za Sendajski okvir za zmanjšanje tveganja nesreč 2015–2030. Mnenje je pripravil Adam Banaszak (PL/ECR), podpredsednik regionalne skupščine Kujavsko-Pomorjanskega vojvodstva.
Predsednik, prvi podpredsednik in voditelji petih političnih skupin OR so maja 2017 obiskali italijanske dežele Umbrija, Lacij, Abruci in Marke, da bi se seznanili s škodo, ki so jo povzročili potresi. O tem je na voljo videoporočilo.
Organizacija združenih narodov je mednarodni dan preprečevanja naravnih nesreč – ki ga zdaj praznujemo 13. oktobra – razglasila leta 1989, da bi po vsem svetu spodbudila kulturo zmanjševanja tveganja nesreč, ki vključuje preprečevanje nesreč, zmanjševanje njihovih posledic in pripravljenost nanje.
Organizacija združenih narodov je leta 1999 sprejela mednarodno strategijo za zmanjšanje nesreč in kot njeno tajništvo ustanovila Urad Organizacije združenih narodov za zmanjševanje tveganja nesreč (UNISDR). Strategija je bila nazadnje posodobljena s Sendajskim okvirom za zmanjševanje tveganja nesreč 2015–2030. Ta se osredotoča na sedem globalnih ciljev – zmanjšati število smrtnih žrtev, človekov vpliv, gospodarske izgube in škodo, ki jo povzročijo naravne nesreče, ter okrepiti mednarodno sodelovanje in obveščanje ter povečati število državnih in lokalnih strategij za zmanjševanje tveganja nesreč – in štiri prednostne ukrepe: zavedati se tveganja nesreč, okrepiti upravljanje, povečati naložbe v odpornost in izboljšati pripravljenost na nesreče. V okviru kampanje za krepitev odpornosti mest je UNISDR izoblikoval niz orodij za spodbujanje delovanja občin, vključno s političnimi smernicami in orodji za oceno tveganja.
Kontaktni osebi:
Andrew Gardner, Evropski odbor regij, andrew.gardner@cor.europa.eu, +32 473 843 981
Rosalind Cook, Urad OZN za zmanjšanje tveganja nesreč, rosalind.cook@un.org, +32 2 2904 953